Mariborski mestni tek ( 10.09.2016 - poročilo )

V soboto, 10.09.2016 je bil po dolgem času tekaški spektakel v Mariboru. Športna zveza Maribor je letos pripravila največjo tekaško prireditev v štajerski prestolnici, Mariborski mestni tek. Trasa teka je potekala v strogem središču Maribora ( štart in cilj na Trgu Leona Štuklja ), predvidoma 2 kroga za tek na 5 km in 4 krogi za tek na 10 km. Organizatorji so v progo vključili prepoznavne naravne in kulturne znamenitosti  Maribora. Prijavilo se je okoli 1500 tekačev in tekačic, štartnina je bila brezplačna.

                                          Potek trase teka

                          Čakanje na štart  1. Mariborskega mestnega teka

Prireditev, pa je nosila tudi dobrodelno noto, saj so organizatorji ob pomoči udeležencev zbirali sredstva za Zvezo prijateljev mladine Maribor.

Ker imam že nekaj časa probleme z poškodbo, bolj malo treniram, ravno toliko, da malo migam, hkrati pa zelo pogrešam udeležbe na tekmah, druženje z tekači ter adrenalin, ki se sprošča. Ravno pred par dnevi sem bil na slikanju stopala ( RTG ), sedaj v prihodnjih dneh, pa me čaka še obisk pri ortopedu. Ne vem, kaj se bo iz tega izcimilo. Po eni strani računam na operacijo, vendar mi jo nekateri odsvetujejo. Tako, da sedaj tavam v temi.

Zato sem se tudi odločil, da se prijavim na krajšo razdaljo, torej za tek na 5 km. Na treningih sem za to razdaljo potreboval okoli 30 min. Zanimalo me je, koliko sem lahko na tekmi hitrejši. Na taki razdalji moraš že od štarta začeti na polno.

Ob 10.uri smo štartali. V prvih metrih se je bilo težko prebijati naprej, veliko je bilo tudi ovinkov. Šele, ko je bila ravnina, sem prišel v svoj ritem. Ob progi je bilo veliko navijačev, ki so vzpodbujali tekače.

                                        Miro v prvem krogu

                                     Miro v drugem krogu,  Polde Dolenc

Za prvi krog sem potreboval tam okoli 12 min. Drugi krog sem nadaljeval v približno istem tempu. Sto metrov pred ciljem sem opazil, da me skuša prehiteti zelo mlad tekmovalec, seveda se nisem dal. Sledil je špritn do cilja, ki se je končal v mojo korist, pa čeprav za čisto malo. Že od nekdaj imam navado, da se pred ciljem ne pustim prehiteti, če je le mogoče. Zato potegnem iz rokava še zadnje atome energije. V cilj sem pretekel v času  24,30 min ter bil s časom zelo zadovoljen. Ko sem prišel domov, sem na spletni strani pogledal rezultate. Ugotovil sem, da sem dosegel  2. mesto  v kategoriji  M 50 - 59 . Medaljo mi bodo poslali po pošti.

Pohvaliti moram organizatorje, ki so poskrbeli za lepo tekaško prireditev.

Po poteh nanizanke Gorski zdravnik ( 27.08.2016 )

Nadaljevanka Gorski zdravnik predstavlja pustolovščine zdravnika in gorskega reševalca v idiličnih krajih avstrijskih Alp. Serijo so začeli snemati leta 2008, Nemci in Avstrijci pa trenutno uživajo že v deveti sezoni zgodbe, ki spremlja življenje tirolskega zdravnika dr. Martina Gruberja, ki je 15 let v New Yorku delal kot kirurg, nato pa prišel domov v Ellmau na mamin rojstni dan. A podeželje ni bilo tako lagodno in mirno, kot se ga je spominjal. Sreča se s smrtjo svakinje Sonje, ki je bila tudi njegova prva ljubezen, in nepričakovanim odkritjem, da ima 11-letno hčer. Zaradi spleta okoliščin se odloči, da bo prevzel ordinacijo ostarelega zdravnika dr. Melchingerja in skupaj z bratom Hansom pomagal pri reševanju tveganih nesreč v bližnjih gorah.

                            
                                          Nanizanka  " Gorski zdravnik "


PO POTEH NANIZANKE GORSKI ZDRAVNIK

To poletje je nadaljevanka prišla tudi na naše ekrane ter me zelo navdušila. Slikovita pokrajina, vasi ( lesene hiše, okrašene z rožami ), kombinacija zanimivih, romantičnih, smešnih dogodkov, ki spremljajo zdravnika v idilični gorski pokrajini Wilder Kaiser, ki rešuje velike in male zagate prebivalcev. Zato sva se z ženo Zdenko odločila, da greva na enodnevni izlet, kjer bomo obiskali nekatere kraje, kjer so snemali nanizanko.

                                      Glavna igralca   " Hans in  Martin Gruber "

V soboto, v zgodnjih jutranjih urah sva se vkrcala na avtobus v Slov.Bistrici, ki je nato še v Mariboru pobral ostale navdušene potnike nanizanke " Gorski zdravnik ". Odpeljali smo se proti sosednji Avstriji. Obetal se nam je lep sončen dan. Po približno dveh urah vožnje smo se ustavili na črpalkinem počivališču, kjer smo se malo razmigali ter si privoščili jutranjo kavo z zajtrkom. Pot smo nadaljevali v smeri zimskošportnega središča  Bischofshofen, kjer smo zapustili avtocesto. Peljali smo se skozi zelo znanih smučarskih središč Schladming, Kitzbuhel. Počasi smo se bližali gorski pokrajini Wilder Kaiser, kjer so prizorišča idilične nadaljevanke " Gorski zdravnik ". Najprej smo se odpravili v vasico Ellmau, kjer smo si ogledali ordinacijo dr.Gruberja.

                                         Miro pred ordinacijo  dr.Gruberja

                                   Notranji prostori ordinacije

Nato smo se sprehodili skozi vasico Ellmau. Ogledali smo si cerkev, kapelico in travnik, ki se večkrat pojavi v nanizanki. Pot smo nadaljevali v 3 km oddaljeno vasico Going, s slavnim vaškim trgom, kjer so posneti številni prizori  " Gorskega zdravnika ".

                                               Gostilna pri Susane 

                                                      Miro  -  Susane

Po sprehodu skozi vas smo imeli prosto, da smo si lahko nakupili spominke ter se okrepčali. Vsepovsod smo srečali veliko slovencev. V nadaljevanju dneva smo se odpeljali do letoviškega mesta  Zell am See, znanaga po slikoviti naravi in alpskem utripu, kjer smo se sprehodili ob jezeru ter izkoristili prosti čas za kosilo, nakupe spominkov, nepozabne fotografije.

                                     

                                            

                                            Letovišče  Zell am See

                                                   Miro ob jezeru

Nato je sledila vožnja proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah.

Spominski tek okoli Kadetnice ( 23.06.2016 - poročilo )

Letos je 160 let, odkar je bila zgrajena Kadetnica kot kadetski inštitut za vzgojo in izobraževanje bodočih častnikov. V ta namen so organizirali spominski tek v spomin vsem vojakom, častnikom, ki so v njej bivali in se izobraževali.

                                                      Kadetnica
 
K sodelovanju so povabili zaposlene iz Slovenske vojske, tekače in druge rekreativce. Začetek teka je bil ob 14.uri in je trajal do 16.ure, dokler je trajala prireditev. Zbralo se je bolj malo tekačev. Ker ta dan nisem imel delovne obveznosti, sem se odločil, da se udeležim spominskega teka. Zaradi poškodbe, ki me spremlja že nekaj časa, ne hodim na tekme, bolj malo treniram, sem ta tek vzel za dober trening ter druženje z tekači.

                            Spominski tek s pripadnikimi Slovenske vojske

Tekli smo v največji vročini, sonce je močno pripekalo. Potrebno je bilo dosti piti. Krog okoli Kadetnice je bil dolg okoli 500 m. Večina jih je po eni uri teka odnehala, sam pa sem vztrajal do konca. V času  1:56:43 sem odlaufal  20 km. Po teku je pasalo tuširanje ter osvežitev z hladnim pivom.

6.obletnica Larine smrti

Danes mineva 6 let odkar je tragično preminila hčerka Lara.



                                              Prazen dom je in dvorišče,
                                              naše oko zaman te išče,
                                              solza, žalost in bolečina,
                                              te zbudila ni.
                                              Ostala je praznina,
                                              ki hudo boli.

                                                    *  *  *

                                                Bolečina, ki nam v srcu tli,
                                                te v življenju več ne obudi.
                                                Slej ko prej zabriše bolečino,
                                                a spomin ostane, nikdar ne izgine.

                                                         *  *  *

                                                 Ugasnila je luč življenja,
                                                 se prižgala luč spomina,
                                                 ko ostaja v srcu tiha,
                                                 skrita bolečina.

                                               *  *  *

                                                  Zapel je zvon, tebi v slovo,
                                                  poln bolečin, ostaja spomin,
                                                  ostaja praznina,
                                                  molk in tišina ...

                      Lara počivaj v miru !  Za vedno boš v mojem srcu !  

Potepanje po Makedoniji ( 25./30. april 2016 )

Že dalj časa sva si z ženo Zdenko želela spoznati Makedonijo, ki je ostala edina republika od bivše Yugoslavije, ki je še nisva obiskala. V planu sva imela že lansko leto, vendar je zaradi izrednih razmer v Makedoniji potovanje odpadlo. Letos, pa se je nepričakovano pojavila priložnost, da uresničiva svoji želji.

V ponedeljek zjutraj je avtobus krenil iz Škofij, na katerem so bili večinoma romarji iz Primorske. Okoli šeste ure zjutraj se je ustavil na Uncu, kjer je pobral Sandija, Dragico ter naju dva. Pot je nato nadaljeval proti Ljubljani, Novemu Mestu, do mejnega prehoda Obrežje, kjer smo prestopili mejo ter krenili proti Slavoniji, Srbiji. Na vsake dve uri smo se ustavili na bencinskih črpalkah, kjer smo se malo olajšali in pretegnili. V popoldanskih urah smo prispeli v Niš, kjer smo si najprej ogledali mavzolej Karađorđevičev Oplenac. Ker je že pritiskala lakota, sva šla z Dragico ter šoferjema Robijem in Matejem  na čevapčiče, ki so v Srbiji znana specialiteta.

                                              Čevapčiči so se zelo prilegli

Zvečer smo se namestili v hotelu Aleksander, kjer smo tudi večerjali in legli k počitku. Niš je tretje največje mesto v Srbiji. Šteje okoli 185.000 prebivalcev. Leži ob reki Nišava. V bližini se nahaja letališče Niš.

V torek zjutraj smo po zajtrku naložili prtljago v avtobus ter se odpravili na ogled mesta Niš. Ogledali smo si cerkev Sv.Križa z Rupnikovimi mozaiki, Cele kulo, trdnjavo, tržnico.

                           
                                                       Cerkev  Sv.Križa

                              Dragica, Miro  v ozadju  Rupnikov mozaik

                                    Zdenka, Miro v ozadju reka Nišava

                                                        Trdnjava

Po ogledu mesta smo se odpeljali v Vranje, kjer smo si ogledali vinsko klet Aleksić. Po skupni malici se je zelo prilegla degustacija vin.

                                              Vinska klet  Aleksić

Potem smo vožnjo nadaljevali proti Makedoniji. Okoli osme ure smo prispeli v Skopje, kjer smo se namestili v hotel Bellevue. Po večerji smo šli na skupni ogled mesta. Skopje je glavno mesto republike Makedonije. Obstaja že od rimskih časov, imenovano Scupi. Med drugo svetovno vojno so mesto zavzeli Bolgari, leta 1944 pa so ga osvobodili partizani. Mesto se je hitro razvijalo. Leta 1949 je bila ustanovljena prva makedonska univerza s tremi fakultetami. Leta 1963 ga je prizadel potres katastrofalnih razsežnostih, ki je zahteval 1.070 žrtev ter razrušil 80 % stavb. Obnova je trajala več deset let.

                                                 Triumfalna  vrata

                   
                            Glavni trg z spomenikom Aleksandra Velikega

                                                Miro v ozadju vodomet

                               
                                                       " Dva leva "

Po ogledu smo se vrnili v hotel in legli k počitku. V sredo zjutraj je najprej sledil zajtrk, nato pa ogled znamenitosti prestolnice :  stara železniška postaja, rojstna hiša Marije Terezije, triumfalna vrata, glavni trg s spomenikom Aleksandra Velikega, kamniti most čez reko Vardar, stara čaršija, trdnjava Kale, spomenik kralju Filipu.

                                            Miro v ozadju glavni trg

                                         Kamniti most čez reko Vardar

                                            Miro komaj ukrotil bika

                                         Ulični čistilec čevljev

Popoldne smo se povzpeli k samostanu sv. Pantelejmona in nato z gondolo na hrib Vodno, kjer je čudovit razgled na mesto.

    
                                   Na vrhu hriba Vodno je  33 m velik križ

Ko smo se vrnili v mesto smo si ogledali še nogometni stadion Vardar. Nato smo se vrnili v hotel, kjer nas je že čakala večerja, za tem pa zaslužen počitek.

V četrtek zjutraj smo se po zajtrku odpravili proti  Prilepu, ki je na vzhodu države. Nad mestom je na hribu Varoš slikovita srednjeveška razvalina s stolpom kralja Marka. Mestne znamenitosti so : kip Aleksandra Velikega, spomenik Karpalak, park Revolucije, tobačni muzej, tržnica.

                                        Spomenik Aleksandra Velikega

                                              Dragica, Zdenka   -  Prilep

Pot smo nadaljevali proti najvišje ležečemu mestu na balkanskem polotoku Kruševo, saj leži 1350 metrov nad morjem. Tu je bila ustanovljena t.i. Kruševska republika leta 1903 med Ilidensko vstajo. Iz Kruševa izhaja znani pevec Toše Proeski. Na žalost je v Novi Gradiški na Hrvaškem umrl v prometni nesreči. Tukaj je pokopan in ima spominski muzej. Kruševo ima odlična smučišča.

                                                     Mesto  Kruševo

                                       Grob  pevca  Toše Proeskega

                                                  Spominski muzej

Pot smo nato nadaljevali proti Bitoli, ki je mesto, ki leži na jugozahodu države. Je upravni, kulturni, industrijski, trgovski in izobraževalni center. Leži na severu doline Pelagonije, obdana z gorama Baba in Nidže. Je na križišču smeri: Jadransko - Egejsko morje - osrednji Balkan.

                                     Zdenka, Dragica  -  glavni trg v Bitoli

Ogledali smo si tudi čudovit antični biser umetnosti  Heraclea.

                                                           Heraclea

Proti večeru, pa smo krenili proti Ohridu, kjer smo se nastanili v hotelu Silkers, kjer se je prilegla večerja.

V petek zjutraj po zajtrku nas je avtobus popeljal proti jugu Ohridskega jezera, do samostana Sv.Naum. Pred samostanom je jezerce, ki je zelo privlačno zaradi svoje zelene barve in gladke gladine. Iz jezerca teče v Ohridsko jezero močan vodni tok, ki se nato v Strugi izteka kot reka v Črni Drim. Sprehodili smo se po okolici samostana.

                                               Samostan  Sv.Naum

Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali proti Debarskem jezeru, nato pa smo si še ogledali samostan Jovan Bigorski, manastir s čudovitim ikonostasom in čudodelno ikono sv.Janeza Krstnika. Zvečer, pa smo prispeli nazaj v hotel Belleue, kjer smo bili nastanjeni že prejšni dan.

V soboto zjutraj smo po zajtrku dali prtljago v avtobus in krenili proti Srbiji. Ustavili smo se v Aleksincu, kjer smo imeli po maši skupno malico.Nato, pa smo pot nadaljevali proti Sloveniji. Tako se je naše potepanje končalo, ki je bilo enkratno.