Haglundova peta - nezaželjena poškodba tekača

Pred štirimi leti ( 2014 ) se mi je na desni nogi, v predelu pete, ob straneh, pojavila manjša zadebelitev ( obojestransko ). Pri sami hoji me ni oviralo in nisem čutil nobenih bolečin. Ravno nasprotno, pa je bilo pri teku. Posebno daljših, ki so trajali več ur, so se že pojavile bolečine, ki so me začele ovirati in skrbeti. Pozanimal sem se pri prijateljih - tekačih ter na družabnem omrežju, kakšna vrsta poškodbe me je doletela. Ugotovil sem, da gre za Haglundovo eksostozo, kjer gre za mehkotkivno ali tudi kostno deformacijo narastišča Ahilove tetive.

                                Posledica zadebelitve pete na copatu
                                           ( izdolbina ob strani )

Pojav je prvi opisal Haglund leta 1928, po katerem se tudi imenuje. Gre za vnetje sluzne vreče ( burze ), ki je med Ahilovo tetivo in vrhom petne kosti, na katero je pritrjena tetiva. Razlog za vnetje je ponavljajoči pritisk konice petne kosti na tetivo. To je bolezen, ki je v glavnem posledica kroničnega vnetja Ahilove tetive, ki nastane kot posledica tvorbe poapnevanj na zadnji strani pete. Ena majhna kalcifikacija je zgornja peta, medtem ko lahko nekaj kalcifikacij, ki so večje, imajo velik edem.

                 Vnetje povzroča nalaganje kalcija in rast petne konice

Vzrok nastanka je precej neznan, torej idiopatski, obstajajo pa povezave z omenjenim stanjem in prenapeto Ahilovo tetivo, višjim stopalnim lokom. Večje tveganje za nastanek pripisujemo tudi pretreniranosti (pogosto pri tekačih) in neprimerni obutvi (predvsem preveč trdi in stiskajoči čevlji), položaj stopala glede na vertikalno os. Pogosteje se pojavi v srednjih letih, v bilateralni obliki (obojestranski), pojavnost je večja pri ženskah . 

Pojavijo se bolečine v zadnjem delu stopala, kjer se Ahilova tetiva prirašča, pogosto pa bolečina vztraja tudi po mirovanju.

                                        Haglundova deformacija

      
               Najpogostejše mesto bolečine pri Haglundovi deformaciji

                            
                              Položaj stopala glede na vertikalno os

                                            Previsok stopalni lok 

Bolečine in otekline pogosto otežujejo obutev.

Burza je vrečica sinovijske tekočine, bogata z beljakovinami in kolagenom, ki leži med tkivi kot so kosti, mišice, tetive, da bi pomagala tetivi gladko čez kost. Obstajajo dve burze, ki obkrožajo Ahilovo tetivo, da jo varujejo pred trenjem. 

Retrocalcaneal burza leži med tetivo in hrbtom ali zadnjo površino petne kosti (kalkaneus). To je "prava" burza, ki je prisotna od rojstva. Deluje kot blazina med tema dvema strukturama, da zaščiti kito od trenja proti peti kosti.

Večja podkožna (Subcutaneous) kalkanalna burza leži nad robom kite na spodnjem delu pete, kjer se tetiva povezuje s peto kostjo. Ta burza zaščiti tetivo od trenja na zadnji strani pete. Podkožni kalkanični burzitis je stanje, ki povzroča bolečine v peti. Ta bolečina izžareva iz burze, ki se nahaja med vašo Ahilovo tetivo in kožo. Burza je napolnjena s tekočino. Najdemo jih na območjih, kjer lahko pride do drgnjenja, na primer med tetivami in kostmi. Tekočina v njih pomaga zmanjšati trenje med premikanjem. Če postanejo poškodovani ali razdraženi, potem lahko občutimo bolečino.

Cilj zdravljenja je olajšati simptome, tako da ima burza čas za ozdravitev. Izbira zdravljenja vključuje:

• Počitek. Morda boste morali spremeniti ali omejiti dejavnosti, ki povzročajo bolečino v peti. 
• Zdravilo proti bolečinam. To pomaga zmanjšati bolečino in oteklino.
• Hladni ali toplotni vložki. Obloge ledu ali grelne blazinice na peto lahko olajša bolečino.
• Vložki ali obloge za čevlje. Opornice ali blazinice za zadnji del pete, lahko pri premikanju olajšajo nelagodje.
• Obutev. Izogibajte se nositi tesno prilegajočih se čevljev ali tistih, ki drgnejo zadnji del pete. Čevlji z odprto peto, kot so cokle, lahko pomagajo.
• Raztezne vaje. Nežen raztezni premiki lahko obnovi gibanje v gležnju in stopalu. Prav tako lahko pomagajo pri bolečini..

Pri športnikih je posebno pozornost posvetiti mehaniki gibanja, tehniki teka, skoka in seveda izbiri pravilnih športnih copat.

Burzitis se pojavi, ko je burza razdražena zaradi pogostega pritiska in se vname . Ko se ena ali obe od teh burz vnamejo, se zaradi burzine bližine Ahilove tetive običajno imenuje Ahilovski burzitis. V nekaterih primerih se vneta burza lahko okuži z bakterijami (imenovanim septični burzitis ), zato je treba obiskati zdravnika, da se znebite okužbe.

Zaradi bližine območja Achillove tetive se Achillesov burzitis pogosto zamenja za tendinitis . Achilles bursitis je pogosta poškodba pri tekačih, drsalcih in drugih športnikih.

Simptomi Achilles Bursitis

Kadar imate Achillesov bursitis, bo najbolj opazen, ko začnete dejavnost po mirovanju :

• Bolečina na zadnji strani pete , še posebej pri skakanju, hoji ali teku navzgor ali na mehkih površinah. 
• Neposredni pritisk na burzo bo poslabšal bolečine in se ga je treba izogniti, če je mogoče.
• Oteklina, ki bi lahko otežila obutev na nogah.
• Če burza postane bolj vneta, boste imeli oteklino. Oteklina lahko povzroči težave pri gibanju, saj lahko vpliva na gibanje v gležnju.
• Če pritisnete na obe strani vnetne pete, lahko pride do trdnega gobastega občutka .
• Slabost se lahko razvije -  v kitah in mišicah, ki obkrožajo burzo, ko je bolečina močnejša in se vnetje na območju razširi.
• Morebiti vročina, če imate septični burzitis (za odstranjevanje okužbe, morate obiskati zdravnika -  zdravljenje).
• Za posameznike, ki pogosto nosijo čevlje z velikimi petami, lahko občutijo tudi povečanje bolečin, ko nosijo ravne čevlje. Pri nošenju visokih pet, mišice telesa in Ahilove tetive ostanejo v krajšem položaju. Ko se nosijo ploski čevlji, povzroči, da se mišice telesa in Ahilove tetive raztezajo več kot ponavadi, kar povzroči, da se tetiva zoži okrog pete, ki povzroča draženje.

Zdravljenje je odvisno od resnosti in vzroka. Temelji na počitku. V blagih primerih je to vnetje in projekcijo kosti na zadnji strani pete je mogoče razbremeniti z ledom, kompresijo, menjavo čevljev, oblogami za peto ali ortopedskimi pripomočki. Če so bolečine intenzivnejše, se lahko v vneto vrečo sluza (burza) vbrizga z injekcijo kortizon, pri čemer moramo biti previdni, da injekcija ne prodre v tetivo.

Alternativna zdravila, kot so injekcije kortizona, niso priporočljiva za nobeno vrsto stanja Achilles Tendon . To je zato, ker obstaja povečano tveganje za poškodbo tetive po injekciji kortizona.

                               Vbrizgavanje kortizona ni priporočljiva

Zdravljenje vključuje :

• -  nesteroidna zdravila (oralno, injekcije, kreme, geli) 
• -  analgetiki
• -  hormonska terapija (zdravila za zmanjšanje neželenih učinkov pri stopalih)
• -  terapevtska gimnastika (vrsta izbranih vaj je namenjena krepitvi)
• -  fizioterapija ( terapija z udarnimi valovi, laserjem, ultrazvok, elektroterapija )
• -  kirurški posegi (odstranitev je skrajni ukrep, ko nič drugega ne pomaga).

Če se kost poveča, je morda potrebna operacija. Operacija vključuje popravilo ahilskega tendinitisa ali tendinoze in odstranitev kosti. Simptoni se lahko pojavijo v oteženem območju na hrbtni strani pete kosti ( kalcaneus ). Bolečina se lahko razvije tudi ob gibanju gležnja in zaradi draženja Ahilove tetive.

                     RTG  pokaže ali je na peti rastoči koščeni izrastek          

Naročil sem se za pregled pri ortopedu. Predno sem prišel na vrsto, je trajalo kar nekaj mesecev. Pri pregledu (opravil RTG) je potrdil moje ugotovitve (koščeni izrastek - osteofit), torej Haglundova deformacija. Priporoča mi čimveč razteznih vaj, dobro sproščanje tetive ob daljšem mirovanju ter pred začetkom teka. Vsak dan redno izvajam razne raztezne vaje. Obiščem fizioterapevta ter hodim na terapije z udarnimi valovi (ESWT). Ena terapija traja 20 min in stane 60 EUR. Po 5- ih terapijah končam, ker se stanje ni nič izboljšalo. Še naprej se ukvarjam s tekom, vendar v manjšem obsegu. Pomagam si z raznimi kremami, geli (smrekova smola, Mobilat - gel, ...). 

                                    Terapija z udarnim valovanjem

Po enem letu in pol se stanje ne izboljša, temveč se poslabša. Pri vsaki nekoliko večji obremenitvi nastane bolečina, ki mi onemogoča ukvarjati se s tekom. Obisk ortopeda pove, da je narastišče Ahilove tetive v celoti zadebeljeno z rezistenco, koščeno eksostozo. Ultrazvok pokaže, da je Ahilova tetiva brez posebnosti, na samem narastišču pa so vidne koščene naplastitve, prav tako kalcinacije, minimalen edem. Ponovno RTG slikanje. Ortoped me premesti v UKC Maribor (ortopedska ambulanta). Zopet se je treba naročit ter čakanje. Ko pridem na pregled me ortoped napoti na fizoterapijjo, ki zahteva osem terapij (elektro  - diadimanski tokovi, ultrazvok, laser) :

-  Diadinamski tokovi (DD): pri tej obliki tokov se vzpostavita dve frekvenci, srednja in nižja, ki stimulirata obnovo tkiva ob majhni razdraženosti kože.

-  Ultrazvočna terapija je terapija z zvočnim valovanjem visokih frekvenc, ki jih človeško uho ne zaznava. UZ valovanje v globini na mehka tkiva deluje kot mikromasaža. Uporabljamo ga pri zdravljenju kroničnih vnetij, za mehčanje mišičnih zatrdlin in brazgotin ter v kasnejši fazi poškodb mišic, ligamentov in kit.

-  Laserska terapija učinkuje na celice kot biostimulacija, pomaga pri oskrbi celic s kisikom in tako pospeši celjenje. Uporablja se za zmanjšanje oteklin, bolečin in vnetja. Najpogosteje ga uporabljamo pri zdravljenju poškodb (zlomi, izvini, mišične poškodbe…) in pri različnih vnetnih stanjih (npr. epikondilitis).

Po nekaj mesecih čakanja, opravim z fizoterapijo. Stanje se ne izboljša. Občasno se še ukvarjam z tekom in večinoma vozim sobno kolo. Zopet mine pol leta, ko obiščem ortopeda. Ugotovi, da fizoterapije niso pomagale. Izda mi napotnico za MRI stopala. Po treh mesecih se zopet pojavim pri ortopedu. Na podlagi izvidov in mnenju specialista radiologa mi da vedeti, da je edina rešitev operacija, čakalna doba 6 - 7 mesecev. Po sedmih mesecih dobim obvestilo, da imam v petek, 17.08.2018 sprejem v bolnico, zaradi operacije (predvidene osteotomije na petnici in kalkaneoplastike). Osteotomija je umetna prekinitev (umeten zlom) kosti na izbranem mestu in njena učvrstitev v popravljenem položaju. Namen je, da po predoperativnem načrtu kontrolirano prekinemo določeno kost ( z žago, s prevrtanjem ...) in jo potem učvrstimo v boljšem položaju. S tem razbremenimo delno okvarjen sklep.

V ponedeljek, 20.08.2018 zjutraj ob 07:45 so me operirali, v spinalni anesteziji. Operacija je trajala okoli 1 ure. Osteotomijo so mi fiksirali z HCS vijakom, rano zašili in sterilno pokrili. Naredili so mi tudi dva reza (najverjetneje zaradi kamere), enega na podplatu, drugega pa na zadnji strani pete. Gleženj so mi povili z povojem. Okrevanje po endoskopski kalkaneoplastiki je hitro. 

                                Endoskopska kalkaneoplastika pete   

                                Osteotomija fiksirana s HCS vijakom

            
                                                Noga po operaciji 
             

Endoskopska kalkaneoplastika pete link (video ) :   

-  https://www.youtube.com/watch?v=Ut20odukwj8

Haglundov sidrom link (video ) :

-  https://www.youtube.com/watch?v=l36odvbspQI&feature=youtu.be

Tendinitis Ahilove tetive link (video ) :

-  https://youtu.be/R1NrgQY92KI

                                  
Naslednji dan greš domov. Šest tednov imaš čevelj (ortozo), pri hoji si pomagaš z berglami. Na vsake 3 dni redni prevezi pri izbranem zdravniku. Po 6 dneh se povoj odstrani. Odstranitev šivov - 14 dni po operaciji. Še 1 teden po operaciji si moraš vbrizgavati inekcije proti strjevanju krvi. Dobiš tudi protibolečinske tablete. Po 6 tednih kontrola pri ortopedu, opustitev  čevlja - ortoza ter bergel, priporoča razgibavanje. Po 8 tednih okrevanja sledi terapija v Termah Ptuj, ki traja 14 dni. 

                                                  Ortoza - čevelj

                                                  Hoja z berglami

V bolnici sem dobil čevelj (ortozo), ki ga moram nositi 6 tednov. Ponoči, ko sem šel spat sem čevelj odstranil, nogo podložil ter ga zjutraj ponovno namestil. Po prihodu iz bolnice sem šel drugi dan k osebni zdravnici na prevez. Dogovorila sva se, da bo za moje preveze poskrbela patronažna sestra, ki me bo obiskovala na domu. Čez dan sem večino časa ležal, poškodovano nogo sem imel podloženo, višja od srca, da mi je gleženj čim manj zatekal. Čas sem si krajšal z gledanjem televizije ter z obiskom na družabnem omrežju (facebook). Ker me je že vse bolelo od ležanja, sem se en dan pregrešil ter dosti hodil z berglami po stanovanju (celo po dvorišču), zato sem bil naslednji dan, ko je prišla patronažna sestra, kregan (preveč junaški), saj mi je skozi šive prišla kri. Potem sem se držal strogega počitka - razen, ko je treba na WC. Po 6 dneh mi je patronažna sestra odstranila povoj. Ker je bila koža okoli pete in gležnja suha (razpokana) sem začel z vsakdanjim mazanjem z ognjičevo kremo (vazelinska osnova) ali pa z šentjanževim oljem. Štirinajst dni po operaciji mi je patronažna sestra odstranila šive.

                                                    Odstranitev šivov

                            
                                                 Ognjičeva krema

                                                       Šentjanževo olje

Ko sem si peto in gleženj namazal z kremo ali oljem, sem si z roko rahlo zmasiral, nataknil nogavico ter namestil čevelj. Po 6 - ih tednih sem imel kontrolo pri ortopedu. Rekel mi je, da lahko opustim čevelj, pri hoji pa si občasno lahko en teden pomagam z berglo. Prvi koraki so bili boleči. Ugotovil sem, da bolečino lahko olajšam z nošenjem športnih copat. Oteklina je bila še zmeraj prisotna, zato sem si večkrat na dan pomagal z ledom. Počasi razgibavam nogo z sobnim kolesom. Po 8 -ih tednih okrevanja (15.10.2018) se odpravim na 14 dnevne terapije v Terme Ptuj. Najprej je sledil pregled pri zdravnici, kjer sem dobil tudi terapevtsko izkaznico. 

Ko so mi razkazali, kje je kaj, sem imel že prvo terapijo. To je bila magnetna terapija, ki traja 15 min.

                                              Magnetna terapija

Takoj zatem je sledila elektroterapija, ki prav tako traja 15 min.

                                                   Elektroterapija

Malo kasneje, pa sem imel asistirane vaje, kjer so mi naredili samo meritve poškodovane pete. Tako sem prvi dan zaključil s terapijami. Po 14. uri sem se namestil v sobo. Po kosilu sem izkoristil prosti čas za plavanje v bazenu ter podvodno masažo.

Poleg magnetne in elektro terapije sem imel  še vaje v bazenu, terapijo za zmanjšanje edema - otekline, asistirane vaje - razgibavanje gležnja in pete ter aktivne vaje - sobno kolo, tekalna steza (počasna hoja), vsako po 10 min. 

Vsak daljši prosti čas med terapijami sem izkoristil za plavanje v bazenu. V eni uri neprekinjenega plavanja sem naredil 60 dolžin petindvajsetmeterskega bazena. Popoldne, v prostem času, pa sem to ponovil. Tako sem na dan naredil skupaj dve uri neprekinjenega plavanja ali pa celo več. Obenem, pa sem si vsakič privoščil še daljšo podvodno masažo v bazenu. Časa za poležavanje ni bilo, ker sem ga 100 % izkoriščal.

                                       Noga po prvem tednu terapij

Po tednu dni terapij mi je oteklina skoraj čisto izginila, bolečine ni več. 

Stanje ob odhodu  - status : Prikaže simetričen ritem hoje. Zmore hojo po prstih in petah. Aktivno dvigne desni spodnji ud od podlage, gibljivost v desnem kolku, koleni in gležnju je funkcionalno primerna. Desni gleženj ni otečen, ni boleč, pritisk na desno peto ni boleč. Moč mišic za obe stopali ohranjena. 

Navodila za domov :
Pri gospodu ugotavljamo dober izvid po opravljeni balneorehabilitaciji. Gibljivost v desnem gležnju je funkcionalno primerna. Z naše strani svetujemo, da redno izvaja vaje, kot se jih je naučil pri nas.

                                      Stanje stopala po terapijah

Počasi so se moje terapije končale in napočil je dan za odhod domov. V času bivanja v Termah Ptuj sem preplaval 36,75 km ter opravil 13,45 h podvodne masaže.

Doma vsak dan redno izvajam vaje (okoli pol ure) ter 3x na dan vozim sobno kolo po 20 min. S tekom se še ne ukvarjam.

V torek 11.12.2018 sem imel kontrolo pri ortopedu, ki me je operiral. 

Status :  Desno stopalo : ob inspekciji večjih posebnostih ne vidim, bolečine ni.

Mnenje : Gospod lahko začne vse aktivnosti izvajat normalno.

Ko sem slišal te besede iz ust ortopeda, nisem mogel verjeti, da mi je dal zeleno luč, da se lahko začnem zopet ukvarjati z tekom. Priporoča mi, da na začetku začnem na razdalji do 5 km, nato pa postopoma razdaljo povečujem. 

Mislim, da sem bil tisti moment najsrečnejši človek na planetu, saj se mi je uresničila najbolj pričakovana želja, ki sem jo tako nestrpno pričakoval.

Kuba ( Chejeva zgodba / 20.07. - 05.08.2018 )

Revolucija leta 1959 ima še vedno svojo moč, tako v politiki kot sicer. Kuba se je v zadnjih letih že nekoliko spremenila, s tem ko je za stopinjo otoplila odnose z ZDA. Spreminja se tudi gospodarska slika. Vlada Raula Castra je dopustila nastanek več zasebnih podjetij, uvedla je nekatere gospodarske reforme. Kubanci še zdaj živijo slabo, a so še precej navezani na sadove revolucije, kot so nizke cene stanovanj, brezplačna šolstvo in zdravstvo. Večjo gospodarsko rast po obdobju recesije so dosegli zaradi turizma in kmetijstva, dveh zanje zelo pomembnih panog. Njihov najpomembnejši izvozni artikel je sladkorni trs, tobak, kava in nekateri drugi. Gojijo še kulture kot so riž, krompir, koruza. Kuba je bogata z rudninami, predvsem niklja in kobalta. Turizem se čedalje bolj odpira, predvsem zaradi spremenjenih političnih razmer.

Kuba :

*  uradni jezik španščina
*  uradna valuta je kubanski peso ( CUC )
*  tropsko podnebje ( najbolje primerno jo je obiskati od decembra do maja, ko so dnevi večinoma sončni in suhi )
*  vizum obvezen, zdravstveno zavarovanje z asistenco
*  vodo je treba kupovati ustekleničeno
*  ob hotelih so ugodne nastanitve v zasebnih hišah


Kuba, turistični biser, ki ga vsakdo želi obiskati ! S toplim vremenom, revolucionarno vsebino, vedno živahnim vzdušjem in čudovitimi plažami prepriča vsakogar !

Kuba, zasanjana dežela sredi Karibov že desetletja živi svojo usojenost. Na največjem karibskem otoku se je čas skoraj ustavil. Dežela prijaznih ljudi je z eno nogo zasidrana daleč v svoji preteklosti, z drugo se počasi, vendar vztrajno spogleduje z sedanjostjo. Burni zgodovinski dogodki in revolucija, ki še danes živi, so deželo odločilno zaznamovali. Mesta so polna revolucionarnih parol, poveličevanje glavnih igralcev revolucije ( Castro in Che Guevara ) je opazno na vsakem koraku. Ulice mest so polne prijaznih ljudi, ki so se navadili na svoj način življenja. Naravnost ljubijo vroč ples Salsa in usklajenost njihovih gibov navdušuje. Kubancem je ritem salse prirojen. Opaziti je umirjeno življenje in spontanost plesočih ulic.

                                       Simbol revolucionarne Kube

                                Oskarjevi zmagoviti revolucijonarji

Zdenka letos praznuje Abrahama, zato si je zaželela neko nepozabno potovanje. Najprej se je odločila za Ameriko, kasneje pa si je premislila ter se odločila za 17 - dnevno potovanje po Kubi Njeni želji nisem nasprotoval. Dnevi so hitro minevali in že je napočil čas za odhod.

1.dan - petek

V petek 20.07.2018 malo po 16:00 uri, naju Zdenkina sestra odpelje na letališče Jožeta Pučnika, kjer smo imeli zbor in nato polet preko Istanbula v Havano.

                                            Let Istanbul - Havana

2.dan - sobota

Po 11- ih urah mirnega leta smo pristali, kjer nas je pričakal naš vodič Iztok. Tu se je dan komaj začel, saj je bila ura malo čez sedem, vroče pa kot v peklu . Tu je tropsko podnebje, v zraku je veliko vlage. Spoznava se z Edijem in Vido iz Semiča. V menjalnici na letališču smo zamenjali denar. Kuba ima dve denarni enoti : nacionalni peso ( CUP ) in konvertibilni peso ( CUC ). Vodič Iztok nas opozori, da moramo biti previdni pri menjavi denarja. A, glej ga zlomka, ravno mene si je menjalec našel,, da me oguljfa. Vpričo mene našteje CUCe in vse štima. Ko pridem do Zdenke še enkrat preštejeva skupaj. Ugotovima, da manjkata 2 CUCa po 50 ( to je približno 100 EUR ). Povem vodiču, kaj se mi je zgodilo ter se skupaj odpraviva do menjalniškega okenca. Menjalec prešteje prvič, drugič in obakrat štima. Sploh nisem opazil, kdaj je dodal manjkajoča CUCa. Naložimo prtljago na avtobus in se odpeljemo v stari mestni del Havane, kjer so glavne turistične poti lepo urejene. Takoj, ko stopiš ulico ali dve stran, pa že prideš v Havano, ki je malce drugačna : zapuščena, neurejena, napol podrta. Je pa zanimivo, da je povsod čista, smeti po ulicah in pločnikih ni. Ogledamo si razne znamenitosti : Kapitol,  Katedrala sv. Krištofa, Palača kapitanov generalov, muzej ruma, Trg revolucije...  

                                              Kapitol - parlament

                                    
                                              Ogled prestolnice
                                          

                                               Stari del Havane

                                           Spomenik Josr Marti

                                    Kristus - s pogledom na Havano

                                                      Katedrala

                                                   Trg revolucije

Muzej ruma :  Najbolj znana znamka kubanskega ruma je Havana Club. Ogledali smo si njeno destilarno in proizvodni postopek alkoholne pijače. Zgodovina ruma sega v 16.stoletje, ko so iz sladkornega trsa prvič uspeli pridobiti neprečiščen destilat. Ko je na otok prispel Facundo Bacardi, je uvedel novo tehniko destilacije in kubanski rum ( ron ) je postal mednarodna uspešnica. Rum je del vsakdanjega življenja na Kubi, saj ga pijejo na vseh zabavah in slavjih, je pa tudi glavna sestavina koktejlev in žrtveni dar, ki ga v kultu " santeria " pogosto darujejo bogovom. Izdelava ruma se začne z glavnim stranskim proizvodom pri pridobivanju sladkorja - melaso, ki jo razredčijo z vodo in ji dodajo kvas, potem pa fermentirajo. Tako dobljeni " mošt " destilirajo in filtrirajo in dobijo  " eau-de-vie ". Po 18-ih mesecih zorenja dodajo vodo in čisti alkohol ter tako dobijo mladi, čisti rum, silver dry.

                             Najbolj znana znamka ruma - Havana Club

                                            Ogled muzeja ruma

                                                          Koktejl

                                               Kubanska glasba

Po ogledu muzeja ruma smo pot nadaljevali do hotela Ambos Mundos, kjer se je leta 1939 nastanil veliki ameriški pisatelj Ernest Hemingway. Po kosilu sedemo v slovite stare kubanske avtomobile in si v njih privoščimo ogled novega mestnega jedra - avenija Malecon, Trg revolucije, predsedniška palača, Centralni park, Kapitol, univerza, predel Miramar. 

                                              Hotel Ambos Mundos

                                          Stari kubanski avtomobil

Zvečer se nastanimo v hotelu Presidente. Po večerji greva z Zdenko počivat od napornega dne.

3.dan - nedelja

Po zajtrku naložimo prtljago na avtobus in se odpeljemo. Vodič nam dodeli revolucionarna imena ( meni Jose Marti - "idejni oče" osvoboditve Kube izpod španskega jarma, Zdenki pa Evangelina Cosio - junakinja kubanske vojne za neodvistnost ). Najprej smo imeli v planu ogled manjšega mesteca. Človek je lahko šokiran, ko vidi v kakšnih razmerah živijo ti ljudje. Država je uvedla živilske karte, da tisti ljudje, ki ne delajo lahko preživijo. Na Kubi je precej revščine in ljudje si pomagajo tako, da včasih kaj ukradejo ( predvsem državi ). Značilnosti njihovih cest je tudi v tem, da so večinoma prazne. Izjema so kraji, kjer se na cesti znajde vse, kar leze in gre : pešci, kolesarji, volovske in konjske vprege, psi, koze, prašiči, motorji, traktorji, tovornjaki, celo kakšen avto se najde. Prometa med posameznimi kraji praktično ni. Ceste so katastrofalne, razpokan asfalt ter velike luknje, ki se jih je potrebno izogibati. Po kosilu smo se odpeljali do mavzoleja Cheja Guevare, ki pa je bil na žalost zaprt. Ogledali smo si njegov spomenik na Plazi de la Revolucion, ki so ga postavili ob 30. obletnici bitke za Santo Claro leta 1988. Che Guevara je bil rojen v Argentini, pridružil se je Fidelu Castru in bil eden njegovih najboljših prijateljev in strategov zmage kubanske revolucije. Po zmagi je za nekaj časa delal v kubanski vladi ( bil je odgovoren za agrarno reformo ), vendar ga to ni zanimalo. Raje je delal na bojišču. Odšel je v Bolivijo, kamor je poskusil izvoziti nekaj kubanske revolucije. To je izredno motilo ZDA, ki je preko CIE poskušala odkriti, kje se zadržuje. Po dveh letih lova za njim so ga odkrili in ubili. Šele mnogo let za tem so njegove posmrtne ostanke izročili kubanskim oblastem. "Che" je še danes eden glavnih simbolov revolucionarne Kube. Pot nas je nato vodila do mesta Santa Clara. Mesto je zaslovelo po pomembnem zgodovinskem dogodku, kajti leta 1958 se je tu bila poslednja bitka gverilske vojske na čelu s Che Guevaro, ki je pomenila konec Batistove diktature. Santa Clara zdaj slovi kot "mesto junaške gverile". Ko smo si ogledali mesto smo se namestili v hotelu. Po večerji greva počivat.

                                               Ogled neke vasi

                                                 Živilske karte

              Spomenik na Plazi de la Revolucion - v ozadju mavzolej 

                                 Santa Clara - mesto junaške gverile

                                         Ogled mesta Santa Clara

4.dan - ponedeljek

Po zajtrku naložimo prtljago na avtobus in se odpeljemo v gorsko letovišče Toppes de Collantes ( 770 m ) - gorovje Escambray, kjer nas preplavi svež, višinski zrak. Čaka nas doživet pohod v čudovitem okolju pogorja Escambray. V starem ruskem tovornjaku se odpeljemo do kavarne, kjer si ogledamo, kako so včasih pridelovali kavo. Pot nadaljujemo do vstopa v narodni park Guanayara, kjer si privoščimo čudovit, nekaj kilometrov dolg sprehod po tropskem zelenju in pestrem ekosistemu nacionalnega parka do džungelskega slapu. Kaj kmalu smo se že lahko kopali v naravnem bazenu, kar nas je zelo osvežil. Dokaj lačni smo se odpravili na kosilo. Izbiraš lahko med perutnino, svinjino, ribo, rižem, fižolo, solato.. Za posladek dobiš sadje in sladico. Po kosilu se z starimi ruskimi kamioni odpeljemo do Toppes de Collantes,, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se v kolonialno mesto Trinidad,  kjer smo se namestili pri domačinih. Zvečer smo šli na sprehod in nakup cigar pri prodajalcu.

                                 Vožnja s starim ruskim kamionom

                                        Pridobivanje kave - nekoč

                                 
                                          Ogled orodja in pripomočkov
                               

             
                                        Domovina kave - Etiopija
                                   

                                           Vstop v nacionalni park

                                                   Nasadi banan

                                          Čudoviti pogledi na slap

                                      Kopanje v naravnem bazenu

                                       Osvežitev je bila dobrodošla
                               

                       
                                           Zrno sreče - poha

5.dan - torek

Po zajtrku pri domačinih je sledil skupinski ogled kubanskega bisera - staro prestolnico sladkornega trsa Trinidad. Sprehodimo se po mestu in si ogledamo Plaza Mayor, arheološki muzej, Museo Historico Municipal, Museo Romantico. Ogledamo si tudi ples rumbe, ki je bil zelo zanimiv. Za osvežitev si privoščimo koktejl. Po kosilu se odpeljemo 10 km izven mesteca Trinidad, na Playa Ancon. Dolga peščena plaža, ležalniki, idilični senčniki narejeni iz lesenega stebra in strehe iz palmovih vej in listja, toplo morje ( okoli 30 stopinj ), priporočljiva koktejla  mojito in daiquri so prava kubanska idila. Po plavanju se odpravim na tek ob obali. Sonce močno pripeka, vročina je neznosna, odtečem okoli 6 km. Ker so bili vsi senčniki zasedeni smo si senco poiskali pod drevesi. Po treh urah kopanja se vrnemo v apartma. Zvečer smo imeli skupno večerjo. Avtobus nas je odpeljal do restavracije v Trinidadu, kjer si je večina privoščila jastoga. Po večerji gremo poslušat kubansko glasbo. Nekateri so tudi zaplesali. Ker so bile vse mize zasedene sva se z Zdenko odločila, da greva počivat v apartma. Enako sta naredila tudi Edi in Vida. Ostali naši, pa so šli kasneje še v disko.

                                         Nastanitev pri domačinih

                                           Ogled mesta Trinidad

                                                     Ples rumbe

                                                     Bicikltaxi

                                          Peščena plaža Ancon
6.dan - sreda

Odhod ob 10. uri. Prtljago naložimo na avtobus in se odpeljemo v slikovito dolino sladkornih trsov Los Ingenios. Z višinske panoramske točke si ogledamo dolino. Pot nadaljujemo do Manakas Iznaga. Ogledamo si sedemnadstropni stolp, visok 45m, ki je bil zgrajen leta 1816. Služil je za opazovanje sužnjev v 19. stoletju, ki so delali na poljih. Zvonec, ki je poleg stolpa, je bil nekoč na njem in so ga uporabljali za označevanje začetka in konca delovnega dne, pa tudi za molitev. Povzpnemo se na vrh stolpa, kjer je lep razgled na bližnje gore in bivše nasade sladkorja. Sprehodimo se skozi vas, ki je ob stolpu. Človek je lahko šokiran, ko vidi v kakšnih razmerah živijo ti ljudje. Prvič poskusimo sveže stisnjen sok iz sladkornega trsa, ki se imenuje guarapo. Odpravimo se v mesto Sancti Spiritus. Sledi ogled mesta in kosilo v restavraciji La Plaza. Po kosilu nas pot pelje po umetnem nasipu, ki je dolg 27 km, na otok Caya Coco, ki leži na osrednjem delu Kube. Znan je po svojih all - inclusive krajih. Leži v provinci Ciego de Avila in je del verige otokov Jardines del Rey. Otok je znan po svojih dolgih plažah in številnih hotelih letovišča. Na otoku je lastno mednarodno letališče Jardines del Rey. Nastanili smo se v hotelu Colonial. Po večerji je sledila degustacija domačih rumov in cigar, ki se je zavlekla pozno v noč.

                                 Los Ingenios - dolina sladkornih trsov

                                     Sedemnadstropni stolp - Iznaga

                                                 Sprehod skozi vas

                                       Pridobivanje soka - guarapo

                                    Zvonik, ki je bil nekoč na stolpu

                              Umetni nasip ceste na otok Caya Coco

                               Degustacija domačih rumov in cigar

                   Znamke cigar - Cohiba, Monte Cristo, Romeo in Julia ...

7.dan - četrtek
Danes 26.07. je na Kubi nacionalni praznik upora. Leta 1953 je gverilska vojska neuspešno napadla vojašnico v Moncadi.
Vstanem ob 06:30 uri ter odtečem 10 km. Po zajtrku sledi celodnevno kopanje v morju, bazenu. Čudovita plaža, s fino belo mivko in turkiznim morjem. Večkrat greva na pijačo ali kaj pojest, saj imamo vse all - inclusive. Včasih sva šla tudi na sprehode po letovišču. Prepustiva se počitniškemu dnevu ter uživava na polno.

                                                Hotel Colonial

                                         V ozadju jedilnica, disco

                                            Namakanje v bazenu

                                           Čudovita peščena plaža

                                               Bife - all inclusive

8.dan - petek

Po zajtrku greva na še dopoldansko kopanje. Okoli 13:00 ure oddamo prtljago na avtobus in gremo na kosilo. Po kosilu zapustimo Caya Coco ter se peljemo do mesteca Esmeralda. Na avtobusu nam vodič dodeli naloge, ki jih moramo opraviti. Vsakemu paru da 40 CUP - ov lokalnega denarja. Z ženo morava kupiti sladkor. Pri domačinu si ogledamo pridelavo svežega soka guarapa iz sladkornega trsa in ga preizkušamo. Ker nas je pregnal dež smo si lahko le na kratko ogledali mestece. Pot nas nato vodi do mesta Camaguey. Nastanili smo se v Gran Hotelu. Zvečer greva z Edijem in Vido na nočni sprehod po mestu. Ker nismo imeli večerje in smo postali že malo lačni, gremo na pico, kasneje pa še na točeno pivo. V Casa de la Trovo gremo poslušat kubansko glasbo. Okoli polnoči se vrnemo v hotel.

                                           Lokalna valuta CUP

                                 
                           Prikaz pridobivanja guarapa pri domačinih
                                             

                                                      Gran Hotel 

                                     Nočni sprehod po Camagueyu

                                                   Che Guevara

                                       Najbolj poceni pivo na Kubi

9.dan - sobota

Po zajtrku sledi ogled mestne tržnice. Večina od nas ima težave s prebavo          ( driska ). Po moje je to najbrž od svežega soka guarapa, ki smo ga pili prejšni dan. Ob 12:00 uri zapustimo hotel, prtljago damo na avtobus ter gremo na krajši ogled mesta. Opazimo vrče, ki se imenujejo Tinajoni , visoki so tudi do 2m, narejeni iz gline iz bližnje Sierra de Cubitas. V vrčih so zbirali deževnico, so simboli mesta, ki jih zasledimo povsod : v parkih in na vrtovih, še posebej na dvoriščih kolonialnih hiš. Sledi vožnja po mestu z "bicikltaxji". Popeljejo nas na raziskovanje mestnih trgov, nekateri so nalašč za filmske kulise, drugi odražajo kolonialno ozadje, tretji duh revolucije. Tam, kjer je kaj zanimivo se ustavimo za krajši čas, poslikamo ter nadaljujemo. Na obronku mesta gremo na kosilo. Po kosilu nas čaka še tri urna vožnja do Bayana. Vse skozi nas spremlja močan dež, vidljivost je zelo slaba. Ko prispemo se namestimo v hotelu Sierra Maestre.

                                         Mestna tržnica - Camaguey

                                           Camaguey - znamenitosti

                                             Vožnja z bicikltaxji

                                             Mestni trg Carmen

10.dan - nedelja

Po zajtrku damo prtljago na avtobus in se odpeljemo proti Santo Domingo. Približno 20 km pred Santo Domingom zapustimo in se s terenskimi vozili peljemo v slovito Comandancio de la Plata, ki se nahaja v narodnem parku Sierra Maestra in meri 38.000 ha. V njem so najvišji otoški vrhovi, prelepa kubanska favna in flora ter kraji, ki so zasloveli zaradi gverilske vojne. Pripeljejo nas do nacionalnega parka Turquino. Nato hodimo 3 km po stopinjah Cheja Guevare, Castra in drugih revolucionarjev, ki so se tu dve leti bojevali, katerih je bilo poveljstvo skrito v neprehodni džungli. Danes v štabu lahko občudujemo hišo Fidela, bolnico, prehranjevalne prostore, skladišča in kraj od koder je Che Guevara oddajal radijska sporočila ( radio Rebelde ). Pot je bila zelo razgibana in blatna. Ko smo se vrnili na izhodiščno točko, smo se s terenskimi vozili odpeljali do Santo Dominga, kjer smo imeli za kosilo odojka. Po kosilu so nas odpeljali do avtobusa, s katerim smo potem nadaljevali vožnjo do Santiaga de Cuba. V poznih večernih urah smo prispeli ter se namestili pri domačinih.. Z Vido in Edijem greva na krajši sprehod po mestu.

                                          Vožnja s terenskimi vozili

                                          Nacionalni park Turquino

                     
                                           Po poteh Che Guevare ...
                                       

                   
                                             Panoramski razgled

11.dan - ponedeljek

Santiago je zibelka kubanske glasbe in revolucije, zgrajen je na neštetih gričih ter se ponaša s pisano karibsko tradicijo in kulturo.  Ulice se v valovih dvigajo in spuščajo, krasijo jih raznobarvne kolonialne stavbe. V ozadju se kot kulisa nad mestom dviga gorovje Sierra Maestra.

Po zajtrku organiziran ogled mesta Santiago de Cuba. Ogledamo si hišo Diega Velazqueza. Zgrajena je bila med leti 1516 - 1530 ter naj bi bila najstarejša hiša na Kubi. Graščina je zgrajena pod vplivom mavrskega sloga, z izrezljanim stropom iz cedrovega lesa. V gornjih prostorih je živel Diego, spodnji pa so bili namenjeni trgovinski dejavnosti. Ima dva dvorišča. Danes hiša gosti muzej zgodovinskega pohištva na Kubi. Zanimiva je tudi hiša glasbe - Casa de la Trova. Velja za eno najboljših hiš glasbe na otoku. Tu so igrali vsi znani glasbeniki. Karneval v Santiagu je najbolj znan na Kubi in njegov mali muzej Museo del Carnaval je ena najstarejših hiš na ulici Calle Heredia. Korenine karnevala segajo že v 17. stoletje. Vidimo lahko stare kostume, črno bele fotografije, velike papirnate maske in ročno pobarvane ogrinjala. Z avtobusom se peljemo mimo Plaza de la Revolucion. Masivna dvignjena ploščad je spomenik Antoniu Maceu, imenovanemu tudi Bronasti Titan, ki je med največjimi heroji vojne za neodvistnost. Na trgu je kip jahalca na konju, velikega patriota obdanega s 23 - imi velikanskimi železnimi mačetami, ki se vijejo proti nebu, kot noži zasajeni v kolonialno moč. Ustavimo se na pokopališču Santa Ifgenija.  Monumentalno pokopališče s tlorisom latinskega križa in razdeljeno na dvorišča. Najpomembnejša so bila rezervirana za višji družbeni sloj. Pri obhodu doživimo dve stoletji kubanske zgodovine velikih mož, ki počivajo v miru : Jose Marti, Carlos Manuel Cespedes, Tomas Estrada Palma, Emilio Bacardi, kakor tudi grobnic revolucionarjev 20. stoletja. Ogledali smo si tudi grobnico Fidela Castra, zanimiva je bila tudi menjava straže. Danes se že od zjutraj počutim slabo, saj imam prebavne motnje. Po ogledu pokopališča se z avtobusom odpeljemo do pristanišča, kjer se vkrcamo na ladjico. Sledi eno urna vožnja po zalivu. Dokaj lačni se nato odpravimo na kosilo, za tem pa si ogledamo trdnjavo del Morro, ki stoji ob ustju Santiaškega zaliva. Utrdbo si je leta  1637 zamislil inžinir Giovani Battista Antonelli za guvernerja Pedra de la Roco, ki je želel braniti mesto pred gusarskimi napadi. Okoli 17. ure se vrnemo v apartma. Čez kako uro greva z Edijem in Vido v mesto. Uspelo nama je kupiti sladkor, Ediju in Vidi pa lokalni tobak. Tako smo izpolnili nalogo, ki nam je bila dana. Po daljšem sprehodu gremo na pico, nato pa na degustacijo ruma.

                                 
                                    Santiago de Cuba - znamenitosti

                                          Najstarejša hiša na Kubi

                               
                                           Ogled notranjosti hiše

                     Paza de la Revolucion - spomenik Antoniu Maceu

                                          Pokopališče Santa Ifgenija

                                     Spomenik in grob Jose Martija

                                         Grobnica Fidela Castra

                                 Spomenik padlim revolucionarjem

                                              Častna straža

                                         Vožnja z ladjico po zalivu

                                 

                                             Trdnjava del Morro

12.dan - torek

Po zajtrku se z avtobusom odpeljemo v vas El Cobre, približno 20 km iz Santiaga de Cuba, ki je nekdaj slovela po rudnikih bakra ( cobre ), kjer je vse do leta 1807 delalo veliko sužnjev. Zdaj je vas znana po Basilica de Nuestra Senora de la Caridad del Cobre z zelo priljubljenim kipom Virgen del Cobre, ki slovi čudežih in dobrih delih. Bazilika je cilj romarjev z vsega otoka. V kapeli Los migros ( Kapela čudežev ) je na ogled tisoče zaobljubnih podob in predmetov, ki so jih tu pustili romarji. Po ogledu Bazilike se sprehodimo po vasi. Starejšemu možakarju dam sladkor, ki sva ga z ženo kupila v Santiagu, da sva izpolnila dano nalogo. Okoli 12. ure se vrnemo v Santiago de Cuba. Sonce močno pripeka. Z Edijem in Vido greva na sprehod po mestu. Ogledamo si tržnico rokodelskih del ter stojnice, kjer prodajajo spominke. Počasi nas začne priganjati lakota, zato se odpravimo v italijanski lokal, kjer si naročimo juho, špagete, po vrhu pa dobimo še sladico. Seveda ni šlo brez hladnega piva. Dobro okrepčani se še malo podamo po mestnih ulicah. Zdenka si zaželi mineralno vodo, toda trgovine so bile že zaprte. Pomaga nam neki črnec z ženo, ki naju je vodil po ulicah do nekega zakotnega lokala, kjer sva lahko kupila zaželjeno vodo. Za uslugo naju prosi, če mu lahko kupiva mleko, ker imata z ženo dva majhna otroka. Odšli smo v neko trgovino, ki je bila še odprta in žena mu kupi mleko v prahu. Oba se nama lepo zahvalita. V tem času, pa sta naju Edi in Vida iskala po ulicah, ker smo se takrat, ko smo bili skupaj, kar naenkrat razšli. Na srečo smo se našli. Povedala sta, da sta bila v skrbeh, da se nama ni kaj zgodilo. Odločimo se, da se vrnemo v apartma. Povabita naju k njima, kjer jemo mango in preizkušamo kubanski rum.

                                                  

                                                 Basilika El Cobre

                     
                            Darovani ortopedski pripomočki romarjev

                                                   Prižiganje sveč 

                                             
                             Darovanje predmetov znanih športnikov

                                                 Zanimivi sliki 

                                         Ogled vasi El Cobre

                                                  Stojnica hrane

                                       Mož, ki sem mu dal sladkor

                         
                                      El Cobre - nekoč rudarska vas

13.dan - sreda

Vstanema ob 05:30 uri. Po zajtrku vzamema prtljago ter greva na avtobus, ki nas je odpeljal na letališče v Santiago de Cuba. Let za Havano imamo ob 9:20 uri. Vmes pristanemo na letališču Jardines del Rey, na otoku Caya Coco. Po 45 min nadaljujemo let za Havano. Ko pridemo v kubansko prestolnico, nas že čaka avtobus, ki nas popelje blizu kraja San Francisco de Paula na obrobje Havane, kjer stoji vila Finca La Vigia ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya. Tu je imel idealne pogoje za pisanje. V njej je sprva živel z novinarko Martho Gelhorn in se z njo tudi poročil. Njegova vez z Kubo je trajala 20 let - to so bili časi diktatorja Batiste in začetek kubanske revolucije. Leta 1960 se je vrnil v ZDA in leto pozneje storil samomor. Leta 1962 so njegovo hišo preuredili v muzej. Po ogledu se odpeljemo v vasico Coimar, ki je znana tako po Hemingwayu kot tudi po množičnih prebegih  Kubancev na splavih proti boljšemu življenju. V 50 -ih letih je tu nastala Hemingwayeva knjiga Starec in morje. V Coimarju je imel Ernesto zasidrano tudi svojo barko Pilar, s katero se je odpravljal na ribolov. Privoščimo si kosilo v restavraciji, ki jo je včasih obiskoval tudi Hemihgway. Po kosilu se odpeljemo proti hribovju Guaniguanico do Las Terrazas, na prijetni nadmorski višini okoli 500 m, s čudovitimi priložnostmi za sprehode po pokrajini valovitih hribčkov, bogatih z raznovrstno floro in favno. Naravni rezervat vključuje 5000 ha sekundarnega gozda, ki je bil zasejen na okoliških gozdnatih hribih z izgradnjo teras, da bi se izognili eroziji ( v španščini, terrazas pomeni terase ). Naredimo kratki sprehod ter se nato odpeljemo v Soroao, kjer obiščemo botanični vrt orhidej. V njem najdemo eno največjih zbirk orhidej. Med več kot 700 vrstami jih je kar 250 vrst endemičnih. Cvetijo med decembrom in marcem. V park je zahajal tudi Ernest Hemingway. Pozno zvečer pridemo v Vinjales, kjer se nastanimo pri domačinih.

                                    Ogled vile Ernesta Hemingwaya

                                 
                                             Vasica Coimar

                                    Miza, kjer je jedel Hemingway

                                   Ernesto Hemingway - Fidel Castro

                                     
                     Kosilo v restavraciji, ki jo je obiskoval Hemingway

                                          Ogled kraja Las Terrazas

                                       Soroa - botanični vrt orhidej

14.dan - četrtek

Po zajtrk nas avtobus odpelje na severno obalo. Sledila je kratka vožnja s trajektom na koralni otoček Caya Levisa. In kaj je lahko lepšega, da si lahko privoščimo sproščen počitniški dan v tropskem raju. Uživamo v kopanju in sončenju. Okoli 17:00 ure se vrnemo nazaj na celino in se vračamo v Vinjales. Tam se ustavimo še na kmetiji, kjer prideljujejo tobak. Ogledamo si sušilnico tobaka in  ročno izdelavo cigar. Zvečer greva z Edijem in Vido na sprehod po mestu, kjer gremo tudi na večerjo. Ko se vračamo nazaj v apartma, gremo k Tomažu na praznovanje rojstnega dne.

                                                                                   

                                 Vinjales - nastanitev pri domačinih

                                Počitniški dan na otoku Caya Levisa

                                 Ogled kmetije, ki predeljuje tobak

                                                  Mesto Vinjales

                                             
                                                    Pralni stroj

15.dan - petek

Pot do Vinjalesa je precej ovinkasta. Leži pa kraj v dolini, ki jo obkrožajo "mogoti" , osamelci iz apnenca, poraščeni z drevesi. Milijone let so reke glodale podzemne tunele v mehki apnenec in nastajale so mogočne jame.

                                       
                                 Prekrasen pogled po dolini Vinjales

Po  zajtrku damo prtljago na avtobus in se odpeljemo do neke razgledne točke. Tam smo se razdelili v dve skupini. Eni so šli na pohod, drugi pa na jahanje s konji po dolini Vinjales, kjer so polja kave  in zelo kvalitetnega tobaka. Z ženo sva se odločila, da se preizkusiva v jahanju konj. Pravijo, vse je enkrat prvič ! Z malo straha se podamo na pot, ki je bila na nekaterih mestih, strma, razgibana, blatna, prepletena s koreninami. Po približno uri jahanja, smo se ustavili v dolini Dos Hermanasa, kjer najdemo Mural Prehistorije, ki je naslikan na kamen - steno. Velik polž, dinozaver, morska pošast in ljudje na pečini naj bi simbolizirali teorijo evolucije. Po ogledu smo z jahanjem nadaljevali nazaj na izhodiščno točko, kjer nas je že čakal avtobus. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpeljali do indijanske jame - La Cueva del Indio. odkrita je bila leta 1920 in ima 4 km podzemlja. Ime je dobila po ostankih prvotnih prebivalcev ljudstva Guanatanabeyi, ki so tu imeli svoje domovanje. Jama je znana po tem, da v njo greš peš, iz nje pa te pripeljejo s čolnom po podzemni rečici. Po kosilu se odpeljemo proti Havani ter se nastanimo v hotelu Presidente.

                                          Dve urno jahanje po dolini

                                 
                                      Obisk jame La Cueva del Indio

16.dan - sobota

Ob 06:00 uri naložimo prtljago na avtobus, ki nas nato odpelje na letališče Jose Marti v Havani. Menjamo CUC - e nazaj v EVRE ter se poslovimo od vodiča Iztoka. Gremo mimo kontrole in čakamo let za Istanbul, ki ga imamo ob 09:20 uri.

                                       Letališče Jose Marti v Havani

                                       Let z družbo Turkish Airlines

17.dan - nedelja

Po 11 - ih urah mirnega leta pristanemo ( panika - ne najdem potnega lista ; na srečo se je našel ) in celi dan preživimo na letališču. Okoli 18:45 ( 50 min zamude ) smo imeli let za Ljubljano, kjer smo srečno pristali, se poslovili ter šli vsak svojo pot.