V petek, 29.06.2012 po 6. uri zjutraj smo se z Zvonetom in njegovo ženo Irmo odpeljali preko Ljubljane,Rateč v Cortino d*Ampezzo,kjer bo potekal 120 km in 6000 m.v. Lavaredo Ultra Trail.Ta ultra se šteje tudi za kvalifikacije za Mont Blanc in prinaša 4 točke.
Na poti nas je spremljalo lepo vreme.Sonce je močno pripekalo,zato smo se večkrat ustavili in se malo pritegnili in osvežili.Nekaj minut po 12.uri smo prispeli v znano smučarsko središče Cortino d*Ampezzo.Najprej smo poiskali hotel,kjer se bosta namestila Zvone in njegova žena.Našli smo ga dokaj hitro,čeprav smo malo krožili po mestu.Po namestitvi sva se z Zvonetom odpravila prijavit in dvignit štartne številke.S seboj sva morala imeti vso predpisano opremo,ki jo je organizator pred dvigom štartne številke preveril.Tam sva srečala kar nekaj slovencev,ki so se prijavili za daljšo ali krajšo varianto.Ko sva opravila vse formalnosti,me je Zvone zapeljal v kamp Rocchetta,on pa se je vrnil nazaj v hotel.V kampu nas je bilo veliko slovencev ; Mitja,Vanja,Loni,Marjan,Srečko,Marjeta,Anita,Sebastjan,Tomaž,Peter,Natalija,Robi.Po popoldanskem počitku smo se po 17.uri odpravili na past party,ki je bila v neki telovadnici.Za jesti smo dobili makarone s kechapom.Ko smo pojedli smo se vrnili v kamp.
Počasi se je bližala ura,ko smo se morali odpraviti na štart.Pred samim štartom smo se morali čekirati.Ob 22.uri,pa se je začelo.Po kakšnem km smo že krenili v gozd,kjer se je že začelo vzpenjati.Začel sem dokaj dobro.Tekel sem s Tomažem in Petrom.Noč je hitro minila,nato pa so se začele težave.Imel sem probleme s želodcem,zato sem se slabo počutil in šlo mi je na bruhanje.Tempo je občutno padel.Nekje do 52 km mi je družbo delal Peter,nato pa je pospešil,tako da sem ostal sam in nadaljeval v svojem tempu.Ko sem se spuščal po soteski je sonce že močno pripekalo.Zato sem se večkrat osvežil z mrzlo vodo,ki je tekla ob poti.Kar nekaj krat sem si vzel nekaj minut za počitek.Na kontrolnih točkah mi je najbolj pasalo brezalkoholno pivo.Pred iztekom limita,ki je bil 32 ur sem imel od tri do štiri ure prednosti,ki sem jih obdržal na kontrolnih točkah.Nekje na stotem kilometru sva se srečala z Natalijo in nato skupaj nadaljevala.V nedeljo,po drugi uri zjutraj sva prispela v cilj.Natalija je nato poklicala Petra,da je z avtom prišel in naju odpeljal v kamp.Utrujen sem se spravil v spalno vrečo in zaspal.
Ko je sonce vzšlo sem se zbudil v nedeljsko jutro in sem se šel tuširat.Nato sem pripravil prtljago,ki jo bom dal v Zvonetov avto.Pustil sem si samo spalno vrečo in brisačo.Po 9.uri sta prišla Zvone ter njegova žena Irma in skupaj smo se odpeljali na nedeljski izlet.Z avtom smo se odpeljali do koče Rif.Auronzo,ki je na 2333 m.v. pod Tre Cime. Nato,pa smo peš nadaljevali.V popoldanskih urah,ko smo se vračali smo poiskali senco in malo poležavali,nato pa smo se vrnili v Cortino d*Ampezzo.Zvone in Irma sta me povabila na večerjo.Ko sem se najedel, me je Zvone zapeljal v center mesta.V nekem kafiču sem si ogledal finalno tekmo v Evropskem prvenstvu v nogometu med Italijo in Španijo.Ko je bilo tekme konec sem se peš odpravil v kamp.Pričakalo,pa je je presenečenje.Moje spalne vreče in brisače ni bilo.Noč je bila kar hladna in nisem vedel,kako bom prestal noč.Na srečo so se pojavili slovenci,ki so se pravkar vrnili z celodnevnega plezanja in so bivali blizu mene.Ko sem jim povedal,kaj se mi je zgodilo, so mi posodili bundo – puhovko in neko tanko spalno vrečo,tako da sem lahko prespal noč.
V ponedeljek zjutraj sem izvedel,da je spalno vrečo in brisačo vzela Vanja,ker je mislila,da sem že odšel domov in da sem jo pozabil vzeti.Ko me je zagledala je bila presenečena.Po 9.uri sem se šel odjavit in čakal Zvoneta in Irmo,da prideta pome,da se skupaj odpeljemo do koče Rif.Cinque Torri.Nato smo nadaljevali peš in si ogledali pet vrhov ( Cinque Torri ) ter vojaški muzej iz prve svetovne vojne.Ko smo se vračali smo si ogledali še jezero Antorno in Misurina.Opoldne smo se začeli vračati proti domov.Vmes smo se tudi ustavili,da smo se osvežili in okrepčali.Okoli 20.ure zvečer smo srečno prispeli domov.
Lavaredo Ultra Trail je bil kar zahteven,toda ni mi žal,saj imaš kaj videti in uživati v čudoviti naravi.Zahvaliti se moram Zvonetu in Irmi za prevoz,oskrbo in čudovita izleta v Dolomitih.
