ponedeljek, 31. oktober 2011

Dan mrtvih 2011 - Spomin na hčerko Laro

                                                   Usoda tvoja tragična
                                                   nas je pretresla v dno srca.
                                                   Le malo sreče si užila,
                                                   za svojo smrt premlada si bila.

                                                   Srce nam žalost je ranila,
                                                   ker te več med  nami ni.
                                                   Čeprav te zemlja je pokrila,
                                                   duh tvoj z nami še živi.

                                                   Ugasnila je luč življenja,
                                                   se prižgala luč spomina,
                                                   ko ostaja v srcu tiha,
                                                   skrita bolečina.


                                                   Jok,solze,žalostni vzdihljaj
                                                   ne vrnejo te nam nazaj.
                                                   Le nemo nam pogled strmi
                                                   v te tvoje blage, ugasle oči.

                                                   Tam,kjer si ti,ni sonca in ne luči,
                                                   le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
                                                   Nihče ne ve, kako boli,
                                                   ko se zavemo, da te več ni.

                                                   Prazen dom je in dvorišče,
                                                   naše oko zaman te išče,
                                                   ni več tvojega smehljaja,
                                                   utihnil je tvoj glas,
                                                   bolečina in samota sta pri nas.
                                                   Zato pot nas vodi tja,
                                                   kjer sredi tišine spiš,
                                                   a v naših srcih ti živiš.

             

ponedeljek, 17. oktober 2011

Magredi Mountain Trail 60 km - Vivaro ( 08.10.2011 - poročilo )

No,pa smo obdelali še zadnjega od treh za Pokal Alpe – Adria.Zadnji hip se nam je še uspelo prijaviti na Magredi Mountain Trail 60 km,kjer je bilo 1.800 m.n.v.Po e-mailu smo morali poslati zdravniško potrdilo in potrdilo o plačani prijavnini.Z Natašo R.,Natalijo L.,Klemnom B.,ZdravkomC, smo se dogovorili ,da bi  potovali skupaj,ker so manjši stroški.
V soboto,okoli  pol treh zjutraj poberem ZdravkaC in se odpeljeva do Celja,kjer pobereva še Natašo,nato se odpeljemo do počivališča Barje.Tam sta nas že čakala Natalija in Klemen.Preložili smo stvari in se presedli v Klemnov  avto,ki nas je potem peljal v Vivaro..V Sežani  smo se ustavili na Petrolovi črpalki in natočili gorivo.Tu smo se dobili s Stojanom K.,ki je bil prav tako namenjen na ta ultra trail.Ko smo se okrepčali  in spili kavo,smo nadaljevali pot.Okoli pol sedmih smo prispeli v Vivaro.Jutro je bilo kar mrzlo.Ko smo dvignili štartne številke,smo se šli pripravit za tekmo.Malo pred štartom ( ob 8.uri ) smo dobili čipe.Štartalo nas je 46 tekmovalcev.Računal sem,da bi moral s progo opraviti v osmih urah in pol.Prvi km je bil po asfaltu,nato pa makadam.Tempo je bil kar hiter,okoli 5 min/km.Večkrat sem se moral izogibati velikim lužam.Teklo se je tudi po rečni strugi.Proga je bila nekje do 15 km ravninska,nato pa smo prešli na gozdne poti,ki so se počasi dvigale vse do 24 km ( 1100 m.n.v. ).Nato je sledil  4 km spust,po široki gozdni poti.Tu sem ga kar v redu pičil.Naenkrat je bil pred mano zelo strm vzpon,ki sem ga moral prehoditi.Ko sem prišel na vrh ( 40 km ) so bile pred mano skale in kamenje,tako da sem moral laufati zelo previdno,da ne bi padel,ker so bili prepadi ( tu sem ujel nekega italijana, s katerim sem potem tekel skoraj do cilja ).Nato sva zavila v gozd in tekla po zelo ozki  in strmni  poti,kjer je bilo dosti kamenja.Koncentracija je morala biti na višku,da ne bi prišlo do padca.Obenem,pa sva morala biti zelo pozorna na trakove,ki so označevali progo. Nekaj krat  se je zgodilo,da sva zgrešila progo,samo sva še pravi čas opazila.Počutil sem se dobro in nisem imel nobenih problemov.Nekje po 50 km sva prešla na ravninski del in z vzponi je bilo konec.Toda ,čakalo naju je še par km po rečni strugi,ki so bili zelo naporni,zato sva tudi hodila.Kar naenkrat sta se nama približevala italijan in italijanka.Na 58 km sta naju ujela in smo nato tekli skupaj.Nekje  4 km do cilja,pa se je italijan odlepil od svoje tekačice in od nas  ter pospešil.Najprej nisem vedel ali naj še naprej tečem  z italijanom,ki sva dolgo časa tekla skupaj ali pa naj ujamem italijana pred seboj.Ker sta moj italijan in italijanka začela popuščati,sem se odločil,da ne bom dovolil italijanu pred menoj,da me 4 km pred ciljem prehiti.Dokaj hitro sem ga ujel in tekel poleg njega.Tempo je bil pod 5 min/km. Večkrat  mi je poskusil  pobegniti,toda vsakič sem odbil njegov napad.Tako sva v cilj pretekla skupaj z roko v roki, v času 7:42:57 ( šele doma sem opazil,ko sem gledal rezultate,da sem bil sekundo počasnejši  od  njega  - kaj čmo ).Z rezultatom  ( 10.absolutno )  sem bil zelo zadovoljen.Počutil sem se enkratno,brez bolečin in žuljev.Tako sem v Pokalu Alpe – Adria  zasedel prvo mesto.Glede podelitve,pa je bila sama zmešnjava.Namesto košare z dobrotami sem dobil 5 l vina,pokal pa so mi obljubili,da mi ga bodo poslali po pošti.   

                                        Pred štartom - vsi dobro razpoloženi

                                    Tek treh dežel Alpe - Adria challenge 2011