nedelja, 9. februar 2020

Šentiljska pot - štiriintridesetič ( 08.02.2020 )

Leto je hitro naokoli, ko se za Prešernov kulturni praznik podamo na Šentiljsko pot. Tudi tokrat smo se zbrali v Šentilju pri gostilni Belna. Udeležba je bila tokrat največja, preko 20 udeležencev.




                                    Zbirališče pred gostilno Belna


Ob 07:00 uri smo se podali na pot. Bilo je mrzlo, temperatura okoli  - 5 stopinj celzija, teren pomrznjen, zato blata zaenkrat še ni bilo.



                                           Počasi smo krenili na pot


Dokaj hitro se je izoblikovala skupina 6 tekačev, v kateri sem bil tudi sam, ki je narekovala oster tempo. Sonce je začelo počasi vzhajati, postajalo je toplejše, tu pa tam je teren postajal blaten. Po krajšem postanku v Sladkem Vrhu, kjer smo se v gostilni malo okrepčali, smo pot nadaljevali proti kmetiji Sirk. Kmalu sem spoznal, da je tempo skupine, v kateri sem bil, zame prehud, zato sem začel počasi zaostajati. V Zg.Velki, pri piceriji Snežinka smo imeli polurni počitek, kjer nas je čakala velikanska pica ( častilo PD Paloma ). Naslednja pogostitev nas je čakala pri kmetiji Gaube, kjer so nas pogostili s pecivom. Šentiljsko pot sem končal ob 14:54 uri, v času 7 ur in 54 min ter zaostal za vodilno skupino 14 min.






                                  Spremljalo nas je prekrasno vreme


Kontrolne točke :

  1. Šentilj - gostilna Belna                             07:00

  2. Gradišče - Novine                                    07:25
                                   
  3. Brod na Muri - Sladki Vrh                        08:21

  4. Kmetija Sirk - Zg.Velka                            08:55

  5. Kmetija Zver - Trate                                 09:36

  6. Marija Snežna - Zg.Velka                         10:15

  7. Rajšpova gomila - Sp.Velka                    10:57

  8. Lovski dom - Vranji Vrh                           11:40
  
  9. Kmetija Gaube - Šentilj                            12:36

10. Kmetija Eferl - Kaniža                              13:11

11. Kmetija Krsnik - Cirknica                         13:28

12. Brloga                                                       14:12

13. Gostilna Belna                                          14:54



četrtek, 6. februar 2020

Sevilla - središče Andaluzije ( 18. / 22.01.2020 )

Sevilla je glavno in največje mesto Andaluzije. Nahaja se na planoti reke Guadalquivir in ima povprečno nadmorsko višino 7 m. Ima več kot 700.000 prebivalcev. Je kulturno in finančno središče južne Španije, znano po svoji zgodovinsko obarvani arhitekturi, čudovitih parkih in vročih poletjih. Ker je skozenj potovalo veliko različnih ljudi so značilnosti njihovih barvitih kultur pustile sledi v arhitekturi, glasbi in ne nazadnje tudi na ljudeh. Čeprav je v Sevilli  veliko renesančnih in baročnih arhitekturnih prvin, pa ne moremo spregledati opaznega vpliva arabske kulture, ki je pustila pečat v skoraj vsakem španskem mestu na jugu Andaluzije. Čeprav je Sevilla četrto največje metropolitansko mesto Španije, pa se včasih vseeno zdi kot velika vas, polna ozkih ulic in prijetnih zelenih parkov



                                             Pokrajina Andaluzija

Največji vzpon je mesto doživelo leta 1492 s Kolumbovim odkritjem Novega sveta, saj je tako Sevilla postala glavno pristanišče, od koder so izplule ladje, namenjene v današnje Združene države Amerike

Takrat se je mesto začelo opazno širiti, industrija in trgovina sta cveteli, kulturno življenje pa je bilo iz leta v leto bolj bogato. Danes Sevilla živi predvsem od industrije, priznane univerze in uspešnega turizma, saj si veliko ljudi rado ogleda eno od najlepših in najbolj zgodovinsko obarvanih mest v Španiji.

Sevilla je pravi "povratek" v zgodovino, kar boste opazili takoj ob obisku. Ponuja ogromno zgodovinskih znamenitosti kot so : Katedrala oz. stolnica Svete Marije, La Giralda, Plaza de España, Royal palača Alcazar, Casa de Pilatos, Plaza de Toros, Torre de Oro, Las Setas - Metropol Parasol, Park Marie Luise.

Sevilla je stara preko 2000 let in mnoge civilizacije so skozi zgodovino pustile svoj pečat in dodale delček očarljivosti. Mitološki ustanovitelj mesta je Hercul, v obdobju Rimskega imperija je bilo mesto znano kot Hispalis. In še vedno v Sevilli srečamo kak hotel ali ustanovo s tem imenom. 

Mavri so zasedli mesto leta 712 in so vladali tukaj kar 500 let. Pustili so za seboj prelepo mesto, ki je ohranilo mavrski Mudejar slog še v dobi krščanstva.

Letališče San Pablo je glavno letališče v Sevilli in je drugo najprometnejše andaluzijsko letališče za Malago. Ima en terminal in eno vzletno - pristajalno stezo



     

                                            Letališče San Pablo

V soboto zjutraj prideta Milko in Marija, popijemo kavo ter se odpravimo proti dunajskem letališču Schwehat. Še prej v Mariboru poberemo Zinko. Po približno dveh urah in pol vožnje prispemo do parkirišča Panda, kjer pustimo avto ter nas s kombijem odpeljejo na letališče, ki je oddaljeno okoli 5 min vožnje. Opravimo vse formalnosti in čakamo na odhod nizkocenovnega letala Ryanair, ki naj bi bil ob 19 uri in 05 min




                                      Dunajsko letališče  Schwehat

Kasneje ugotovimo, da bo imelo letalo eno uro in pol zamude. Po približno treh urah in pol, dokaj mirnega leta prispemo pozno v večernih urah na letališče San Pablo v Sevilli, kjer je rahlo deževalo. Takoj, poleg letališča se odpravimo na mestni avtobus ter se peljemo do postaje Santa Justa, kjer iztopimo in peš nadaljujemo do apartmaja. Ko prispemo nas čaka lastnik apartmaja, ki nam preda ključe. Po nastanitvi se odpravimo do trgovine, ki je bila preko ceste. Nabavimo stvari, ki jih rabimo, da ne bomo lačni. Vidno utrujeni se počasi odpravimo k počitku.


V nedeljo se z ženo zbudiva okoli pol devete ure zjutraj. Zunaj se je začelo počasi daniti. Po zajtrku se peš odpravimo na ogled mesta. Obetal se je lep sončen dan, z temperaturo okoli 20 stopinj celzija. Spoznavamo stari del mestnega jedra, kjer se sprehajamo po bogatih trgih, ozkih ulicah, okrašenimi balkoni in pisanim cvetjem, ki se nagiba z njih. Sonce v ozke ulice ne prodre





                                                     Ozke ulice

Skoraj vsak znak, vsaka stavba in vsaka ulica pričajo o bogatem kulturnem in zgodovinskem pomenu mesta. Tudi posebno tlakovana tla imajo svojo vlogo. Arhitekti so namreč ugotovili, da kamenčki, ki so vzidani rahlo nad betonom, mesto delajo hladnejše. Trik je v lažjem in zaradi tega tudi hladnejšem pretoku zraka. Sprehodimo se do najstarejšega dela Seville Santa Cruz, nekoč židovsko četrt, znano po ozkih ulicah, ne ravno visokih stavbah z mavrskim privdihom, katere krasijo pomarančevci in bari. Tu se nahaja La Giralda in Catedral de Sevilla, ki je največja gotska katedrala na svetu. Zgrajena je na mestu, kjer je nekoč stala mošeja. Gostuje s svojo čisto velikostjo in gotski sijaj. Njegova notranjost je podobna velikosti nogometnega stadiona, 20 metrov visok glavni oltar pa je pozlačen z najfinejšem zlatom, ki se je vrnil iz novega sveta v dobi Christophera Columbusa. Odkrijete veličastno svetišče, kapele, okrašene z mojstrovinami španskega slikarstva ter zakladnico, ki vsebuje dragocene verske predmete. V njej pa je tudi grobnica Krištofa Kolumba. Spustite se v La Giralda ( znameniti mavrski stolp ) in se nagrajuje s senzacionalnim panoramskim razgledom na mesto





                                                  Stolp La Giralda



                                            Catedral de Sevilla


Poleg katedrale je ključna arhitekturna atrakcija palača Royal Alcazar. To je kraljeva palača, originalno mavrska utrdba. Pravijo, da je ena najlepših v celi Španiji. Znana je predvsem po številnih čudovitih vrtovih znotraj obzidja. Gornji del še danes služi kot kraljevska rezidenca in tako je to najstarejša prestolnica v Evropi, ki je še danes v uporabi. Delo na tem velikem palačnem kompleksu se je začelo v 10. stoletju, ko so Umayyads zgradili mavrsko trdnjavo, ki je bila pritrjena na rimsko mestno obzidje





                



                                          Palača Royal  Alcazar

Na trgu pred katedralo je parkirano precej kočij. Najamemo kočijo in si na hitro ogledamo še ostale znamenitosti. Po približno 40 min prijetne vožnje se vrnemo na izhodiščni položaj in si še enkrat bolj podrobno ogledamo znamenitosti :










                                          Vožnja in ogled s kočijo

Na trgu Puerta de Jerez je vodnjak, deluje kakor bi bil star vsaj 500 let, vendar nima še niti 100 let. Fontana s kipom, ki ponazarja Sevillo je bil zgrajen za EXPO, ki se je odvijal v mestu leta 1929.



                                            Trg  Puerta de Jerez


Po ulici San Fernando pelje proga modernega tramvaja, zelo kratka, a je predel zelo prometen in obiskan. To je srce Seville


             
                                              Moderni tramvaj

Za prvi vtis lahko vidimo predstavitev temperamentnega plesa flamengo kar na ulici. Flamenco je doma v Sevilli, zato je v mestu več klubov, kjer zvečer plešejo flamenco. Veliko je trgovin, kjer je mogoče kupiti obleke za ta strasen ples in ne manjka niti turističnih suvenirjev in atrakcij na temo flamenco ( slikanje v pravi flamenco obleki ).



                                     Temperamentni ples flamengo


-  Hotel Alfonso XIII. - se nahaja tik poleg palače Real Alcazares. Spada med ene najprestižnejših hotelov v Španiji. Ponuja pa zunanji bazen, fitnes in tipično dvorišče z vrtom in fontano. Hotel je elegantno zasnovan z arabskimi oboki in keramičnimi ploščicami.




                                   Najprestižnejši hotel Alfonso XIII.


Plaza de España je sigurno največja atrakcija parka Marie Luise, nekateri pravijo celo da je najlepši del Seville. Grajen je v obliki polkroga obkrožen z arkadami, odprt del pa gleda na 500 metrov dolg kanal. Lahko se najame mini čoln, mogoče je tudi veslati. Barvite keramične ploščice z nešteto vzorci in okraski ustvarijo čudovita ozadja za fotografiranje. Plaza de España je bila večkrat prizorišče snemanja svetovno znanih filmov. Na trgu so klopi, katere predstavljajo po eno špansko provinco in vsaka klop ima vgravirano mapo pripadajoče province.










                                                 Plaza de España


-  Park Marie Luise se rasprostira južno od znane zgodovinsko tobačne tovarne, ki je sedaj del univerze. Ponaša se s tisočerimi vrstami rož, paviljoni, ribniki, starodavnimi drevesi, vodnjaki ter rastlinskimi labirinti. Po parku so postavljena lepo vzdrževana igrala, s senčnimi klopmi. Na južnem delu parka na "Plazi de America" pa lahko od uličnih prodajalcev kupimo semena za krmljenje belih golobic. V parku najdemo tudi večstoleten fikus. Park je tudi prava paša za oči, saj lahko občudujemo mojstrovine različno znanih arhitektov iz prejšnjega stoletja. Stavbe ali paviljoni predstavljajo različne države bivših španskih kolonij Južne Amerike




                           Nekoč tobačna tovarna, sedaj del univerze





                                               Večstoleten fikus






                                                Park Marie Luise

Torre de Oro ali "zlati stolp" je bil namenjen kot opazovalni stolp in obramba na reki Guadalquivir. Preko reke je bila napeta veriga, da je preprečila ladjam vstop v rečno pristanišče. Žarki vzhajajočega sonca stolp resnično obarvajo zlato. Čeprav je to obrambni objekt, hkrati je zelo lep in eleganten.


                                           
                                       Obrambni stolp Torre de Oro


Plaza de Toros je arena, zgrajena med letoma 1761 in 1880, kjer se še danes odvijajo bikoborbe. Sprejme okoli 14.000 ljudi in zvoki se enako slišijo po celi areni, ne glede kje se nahajaš. Glavni vhod je okrašen z originalnimi železnimi vrati ženskega samostana iz 16. stoletja. Na sredini arene je vzpetina, kar daje bikoborcu prednost, da lahko z nje steče za ograjo, medtem ko se mora bik prej ustaviti, če se noče zaleteti v hrib. Sezona bikoborb traja od velikonočne nedelje do 12. oktobra, obsega skupno okoli 20 bojev.











                                                 Plaza de Toros

Počasi smo postali lačni in čas je bil za kosilo, nato pa smo nadaljevali z ogledom.





                                     
                                                 Čas za kosilo

-  Metropol Parasol na trgu La Encarnacion je zelo zanimiva in nenavadna največja lesena konstrukcija na svetu. Lokalno znan kot Las Setas ali "gobe" , zaradi značilne oblike velikih lesenih nadstropij in nosilnih stebrov. Ko so jo gradili leta 2004, so se domačini razdelili na tistih, ki so bili ZA in PROTI. Prej je na tem velikem trgu bilo parkirišče in ves predel je bil popolnoma mrtev in nezanimiv. Sedaj so se strasti umirile, ljudje so se navadili. Parasol je sedaj prireditveni prostor, notri so trgovine in tržnica. Ta moderna arhitekturna struktura pokriva osrednji trg in podzemni arheološki kompleks. Terasa na strehi je mestno razgledišče.

























                                           Metropol Pasarol

Ker je že nastopil mrak smo počasi zaključili z ogledi ter se vrnili v apartma. Po večerji smo še malo poklepetali, nato pa počitek.

 
V ponedeljek se po zajtrku odpravimo na sprehod po mestu. Vreme oblačno, piha kar močan veter, temperatura okoli 13 stopinj celzija. Najprej se sprehodimo do palače Plaza de Pilatos. Ugotovimo, da je ogled najbolj primeren popoldne, ker je za državljane EU prost vstop. Milko, Marija in Zinka si gredo ogledat notranjost Catedral de Sevilla, midva z ženo, pa narediva daljši sprehod po ozkih ulicah mesta. Vmes greva tudi na pijačo. Sevilla je znana po svojih barih s tapas ( prigrizki ) in po tem, da je prijetno jesti zunaj. Najbolj živahen čas za tapas je od enih do dveh popoldne, večeri so malo mirnejši. Po približno eno uro in pol smo se zopet dobili ter nadaljevali pot po mestu. Ogledali smo si cerkev Iglesia del Salvador ter še nekaj cerkev, nakupovali spominke ter hodili po trgovinah





                                        Cerkev Iglesia del Salvador

                              
                                         Nakupovanje spominkov




                                           Sprehod po Sevilli


Popoldne se odpravimo na ogled palače Plaza de Pilatos. Po eni uri in pol čakanja v vrsti, končno vstopimo in si jo ogledamo. Domačija Casa de Pilatos iz 16. stoletja naj bi bila replika hiše Pilate v Jeruzalemu. Zgrajeni z mavrskimi in krščanskimi arhitekti, hiša ima različico Mudejarjevega sloga, z gotskimi in renesančnimi podatki. Značilnost Andaluzijske arhitekture, stavba je osrednji patio krasijo barvne keramične ploščice in starinske skulpture. Salon Dorado ( Golden Room ) je lepa soba z dekoracijami faience in artesonado ( kovinski les ) strop. Pomembno je tudi glavno stopnišče in zasebna kapela. V celotni hiši je prikazana zbirka antičnih rimskih skulptur. Po ogledu se vrnemo v apartma.
























                                           Palača Plaza de Pilatos

V torek zajtrk, nato novim dogodivščinam naproti. Sprehodimo se mimo cerkve Iglesia de San Pedro ter se napotimo proti Metropol Pasarol, kjer si ogledamo tržnico. Pot nas nato vodi mimo muzeja lepih umetnosti ( Museo de Bellas Artes ). Presenetijo me velikanski fikusi, ki jih tu pa tam srečaš v mestnih  parkih. 





                                       Cerkev Iglesia de San Pedro







                                               Tržnica Mercado


                                             Museo de Bellas Arte




                                              Večstoletni fikus


                                                 Malo počitka

Počasi se spustimo do reke Guadalquivir, od tu je odličen pogled na Torre Sevilla in zanimivo okroglo upravno stavbo. Prečkamo reko in pridemo v sotesko Triana



    
                                                    Torre Sevilla



                                          Okrogla upravna stavba



Soteska je zelo zanimiva in posebna. V središču sproščene četrti Triana je živahna tržnica Mercado de Triana. Zgrajena na mestu starega gradu, katerega ena stena še vedno ostaja. V njej je veliko sadnih, zelenjavnih in mesnih stojnic














                                                Tržnica Triana


Blizu pa je obokan most Puente de Isabel II ter stojnice s hrano in majhne okrepčevalnice, ki strežejo krokete in druge tapase. Ob reki je promenada Calle Betis s še več restavracijami in bari ter prizorišči z živo flamenko glasbo. Trgovine, ki prodajajo keramične izdelke, so zbrane okoli muzeja keramike Centro de la Ceramica Triana. Keramični artefakt iz očarljive romanske soteske Triane je eden najbolj prepoznavnih spominkov. Znana jo po svojih lepih keramičnih izdelkih in lepih mozaikih, od katerih je v tem delu mesta okrašeno veliko stavbnih fasad in barskih sten. Po pričakovanjih pa v tradicionalnem slogu Triana prodajajo lončke, vaze in okraske. Posebej dobra je Ceramica Ruiz, na severnem koncu Calle San Jorge, ki je ena od glavnih ulic v soseski





             
                                    Centro de la Ceramica Triana

Milko, Marija in Zinka gredo nekaj pojest. Midva z ženo ( slabo počutje ), pa se počasi vrneva v apartma.

V sredo se zbudimo v deževno jutro. Po zajtrku spakiramo stvari. Večino dopoldneva preživimo v apartmaju. Popoldne še malo nakupujemo po trgovinah. Okoli 16. ure se z avtobusom odpeljemo na letališče, od koder poletimo z letalskim prevoznikom Lauda na dunajsko letališče. Sledi vožnja proti domu. Okoli druge ure zjutraj srečno prispemo domov.

                                                    *        *        *

Sevilla mi bo ostala v spominu po izjemni barvitosti. Zrele pomaranče, ki visijo na vejah zelenih dreves, zgradbe v zlatopeščenih barvah, ki so okrašene z modrimi in belimi ploščicami.