Če se ne motim, je bilo letos enkrat v mesecu maju,ko je bil Boris že v dobri tekaški formi,ko sem mu omenil,če bi šel letos na Ultramaraton Zagreb - Vukovar.Omenil sem mu ,da so lepe denarne nagrade in ima velike možnosti,da lahko tudi zmaga.Brez oklevanja je privolil.Dnevi so hitro minevali in počasi se je trebalo prijaviti.Jaz sem se prijavil,ko mi Boris po e-mailu pošlje sporočilo,če grem laufat 100 km Steyr ( Avstrija ).Takoj mu pošljem sporočilo nazaj in ga vprašam,če ne gre na Ultramaraton Zagreb - Vukovar,kaj kmalu dobim odgovor,da je čisto pozabil in naj mu pošljem prijavnico.
Tako je hitro napočil čas,ko se bo treba odpraviti na pot.Zaradi slabih železniških povezav sva šla na pot že ob 2 zjutraj.V Zagreb sva prispela ob pol peti uri,nato pa sva se z tramvajem skoraj pripeljala do štarta.Skoraj tri ure sva grela klop in čakala,da bo kdo prišel,da lahko dvignema štartne številke.Dobro,da je Boris predlagal,da naj grem pogledat na štart,če je kdo od organizatorjev že prišel,kajti midva sva bila nekje 300 m od štarta,kjer se je do sedaj dvigala štartna številka.Kaj kmalu sem izvedel,da je nova lokacija.Odpravila sva se tja,dvignila štartne številke in se pripravila za prvo etapo Zagreb - Ivanić grad 50,6 km.Počasi so začeli prihajati tudi ostali udeleženci ultramaratona.Med njimi so bili tudi trije slovenci, ZdravkoC,Srečko in Marjeta Gomilšek.Med prijavljenimi so bili tudi rus in madžar,ki pa nista prišla.
l. etapa : Zagreb - Ivanić grad 50,6 km
Štart,ki bi moral biti ob 9 uri se je zelo zavlekel,sonce pa je čedalje bolj pripekalo.Okoli 11 ure,pa smo le dočakali štart.Skozi Zagreb smo tekli skupaj,tam nekje do 15 km,nato pa so favoriti,med katerimi je bil tudi Boris zelo potegnili.Okrepčevalnice so bile zelo slabo založene,topla voda.Moj cilj je bil,da prelaufam etapo v limitu,kar mi je tudi uspelo ( 5:23:26 ).Poglavje zase sta bila Boris ( 4:13:58 ) in Elvir ( 4:17:32 ),tretji Nedeljko,pa je zaostal za zmagovalcem celo uro ( 5:13:54 ),vsi ostali,pa smo malo zaostali za tretjim.Od 19 tekmovalcev,nas je v cilj prišlo v limitu 14.Po nastanitvi v hotelu sem se stuširal in odšel na masažo.Počutil sem se dobro,saj nisem imel nobenih problemov.Po večerji,pa sem spil kozarec navadne vode ( duh po naftalinu ) iz pipe.Ponoči me je začelo z obiskovanjem WC školjke.Takoj sem spoznal,da bo naslednja etapa zame lahko usodna.Po zajtrku je šlo zopet vse iz mene.
2. etapa : Ivanić grad - Novska 72 km
Štart je bil malo pred 9 uro.V planu sem imel,da probam priti čim prej do 50 km,da bi lahko potem,če bi imel probleme lahko hodil.Tako se je tudi zgodilo.Do 50 km sem laufal ( vmes 3x v koruzo ).Približno v času 5 ur 30 min,tako da sem imel še za 22 km okoli 3 ure in pol.Vsakič ko sem hotel laufati,mi je že bila sila.Tako sem komaj uspešno zaključil s to etapo,saj sem prišel v cilj 12 min pred iztekom limita.Bil sem zelo lačen,zato sem komaj čakal,da bo večerja,da se malo okrepčam.Toda za večerjo je bil golaž,ki je bil zelo začinjen,da me je v ustih vse peklo,zato ga nisem jedel.Ponoči nisem nič kaj spal,hodil sem na WC in pil razno tekočino-Jamnico,Ledeni čaj,coca -colo.V tej etapi so odpadli 3 tekmovalci,tako jih je zdaj v konkurenci še 11 ,od tega sta dve ženski.
3. etapa : Novska - Slav.Brod 90,5 km
Ker celo noč nisem nič jedel sem komaj čakal,da bo zajtrk.Zato sem se dobro najedel.Toda,ko smo čakali,da nas odpeljejo na štart mi je postalo slabo.Začel sem bruhati,imel sem občutek kot da sem brez energije.Zavedal sem se,da bo danes zelo težko,da bom videl cilj.Zaradi visokih temperatur smo štartali pol ure prej,torej ob 8 uri.Po 5 km sem začel zaostajati za tekmovalci,ker enostavno nisem mogel več.Nekako sem se še trudil do okrepčevalnice ( 10 km ),nato pa razočaran odstopil.Nato sem se celi dan vozil s kombijem,ki je bil na raznih okrepčevalnicah.V cilju sem pričakal Borisa,ki je zopet zmagal.V tej etapi sva odpadla dva,tako jih je sedaj še v konkurenci 9 tekmovalcev.Po nastanitvi v hotelu je sledila obilma večerja.Po dolgem času sem se pošteno najedel in celo noč spal.
4. etapa : Slav.Brod - Osijek 84 km
Zjutraj sem se na zajtrku dobro najedel in počutil sem se enkratno.Štart je bil zopet pol ure prej,torej ob 8 uri in 30 min.Po 20 km sem imel zelo dober občutek,zato sem dvignil tempo in se oddaljil od skupine.Pred mano sta bila samo Boris in Elvir.Tempo je bil 6 min / km.Prav užival sem v teku.Vedel sem,da imam sedaj priložnost,da pridem do moje prve medalje na tem ultramaratonu.Sonce je neusmiljeno pripekalo in okrepčevalnice so hitro minevale ena za drugo.Večkrat sem videl v hrbet tudi Elvira,ki je bil drugi.Ta etapa je ponavadi najtežja,saj ima limit samo 10 ur in 30 min.V času 8:42:38 sem prišel v cilj,nekje približno 18 min za drugim.Bil sem zelo vesel,da mi je uspelo.Pozabil sem na razočaranje,ko sem moral odstopiti.V tej etapi so odstopili 3 tekmovalci,tako jih je še v konkurenci samo 6,od tega 1 ženska.
5. etapa : Osijek - Vukovar ( Ovčara ) 47 km
Ker sem včeraj dosegel svoje,to je medaljo za tretje mesto sem imel danes namen preteči 15 km.Zdelo se mi je ,da je brez veze,da se mučim v vročini in ker nisem več v konkurenci.Kilometrov,pa imam tako in tako dovolj in tako sem tudi naredil.Če pa včeraj ne bi dobil medalje,potem pa bi poskusil na tej najkrajši etapi.Boris je takoj potegnil,ko smo prišli iz Osijeka in oddrvel proti cilju.Kot mi je pozneje povedal je imel v planu etapo končati pod 4 urami,za kar pa mu je zmanjkalo par minut.Vsaka mu čast.Povedal mi je,da je med vsemi etapami zelo užival in da se DRUGO LETO ZOPET VRNE.Prav tako vse čestitke Zdravkotu,da je zdržal do konca,pa seveda tudi Marjeti in Srečkotu za ultramaratonski krst.
Med tekači je bilo prijetno vzdušje,lepo smo se razumeli in se zabavali.Motil me je samo aroganten odnos glavnega organizatorja do zmagovalca ultramaratona Borisa Ivanoviča.Upam,da bo Boris sam kaj več napisal.Ta ultramaraton mi bo ostal v spominu tudi zaradi žuljev,ki jih je imel skoraj vsak tekmovalec.Jaz jih na srečo nisem imel.Največ,pa jih je sigurno imel hrvat Antiša Džomba,saj bi na obeh nogah,komaj kaj našel mesta,kjer ni žulj.Z Borisom sva domov odpotovala z avtobusom,kjer so bili pevci,ki so sodelovali na zaključni prireditvi ultramaratona.Zalagali so naju s hrano in pijačo.Po avtobusu,pa se je vse do Zagreba slišala pesem.Ko sva zjutraj okoli treh prispela v Ljubljano,naju je čakalo presenečenje.Čakal naju je Rosi64.Res lepo presenečenje,zato Rosiju najlepša hvala.Z avtom sem se nato odpeljal domov,saj sem komaj čakal,da vidim svojo družino.
