Z Zvonetom, Ninom, Zlatkom smo se že v petek popoldne odpravili v Podbrdo. Prevzamemo startne številke, obenem sledi pregled obvezne opreme. Ko smo uredili vse formalnosti smo šli na testeninko. Makaroni so se mi zelo prilegli, po vrhu, pa sem jih še splaknil s hladnim pivom. Potem smo se odpravili na kočo v Petrovem Brdu, kjer smo prenočili.
Koča na Petrovem Brdu
Vstanemo ob pol peti uri zjutraj ter se počasi pripravimo za tekmo. Živci so že začeli delovati, zato sem moral čimprej na WC. Z avtom se odpeljemo v Podbrdo, kjer je start. V Osnovni šoli oddam vrečo za vmesno postajo Železniki na 74 kilometru ter malo pozajtrkujem.
Malo pred startom
Masaža, ki dobro dene
Marko Kobold in Miro
Miro - okrepčevalnica na Kopačnici
Pričakajo naju prijazni ljudje. Pojem toplo juho, par kosov kruha namazanim z zaseko. Na tej okrepčevalnici sva se zadržala več kot pol ure - predolgo. Ko sva krenila, srečava Zvoneta. Prvih nekaj km proti Blegošu, dobro napredujema. Zadnji del je bil blaten, voda je tekla po poteh. Ko prideva iz gozda zagledava vrh Blegoša.
Okrepčevalnica tik pod Blegošem
Na postojanki tik pod Blegošem se okrepčava in nato sledi dolg spust proti Železnikom. V planu sva imela, da bi še pred temo prišla v Železnike. Želja se nama je uresničila. Ob 21 uri in 30 min sva prispela.
Miro, Boris Kolman ter Marko K.
Pojem testenine, mlečni riž, puding, nekaj kosov kruha, namazanega z zaseko. Po več kot pol urah krenema. Pridružil se nama je tudi Peter Vujevič. Sledil je vzpon proti Prtovču in nato proti Ratitovcu.
Koča na Ratitovcu
Postojanka je bila v koči, kjer je bilo prijetno toplo in veselo vzdušje. Prileže se mi topel čaj, ki me ogreje. Zopet pojem več kosov kruha z zaseko. Nikamor se nam ni mudilo. Vedeli smo, da ni več zahtevnih vzponov ter da do cilja ni več daleč. Po dolgem postanku krenemo proti Dajnarski planini. Pridružil se nam je tudi Boris Kolman, tako nas je bila kar lepa druščina. Na nekaterih delih je bil teren zelo spolzek, zato sem moral biti previdnejši. Malo pred Soriško planino nas ujame Zvone, s katerim sam nadaljujem. Čakal naju je vzpon na Soriško planino, ki je hitro minil. Potem je sledil dolgi spust do Petovega Brda ter manjši vzpon in spust v Podbrdo. Premagujema še zadnje km, ko se nama zopet pridruži Boris. Tik pred ciljem spustijo v zrak tri rakete, kar je pomenilo, da prihajajo trije tekmovalci v cilj. Skupaj smo prečkali ciljno črto v času 25:38:14 ter prijemali čestitke za uspešno opravljeno preizkušnjo.
Po hladnem obroku je sledilo tuširanje in masaža , nato pa pot domov. Pohvaliti moram organizatorje, ki so odlično opravili svoje delo, okrepčevalnic je bilo dovolj ( dobro založene ), proga zelo dobro označena ( čeprav sem zašel s poti - moja napaka ; premalo zbran ), čudoviti ljudje, nasmejani, prijazni... Malo mi je žal, da sem zašel s poti, ker bi lahko imel dosti boljši čas.