četrtek, 28. marec 2013

38.Supermaraton Zagreb - Čazma (24.03.2013 - poročilo )

Letos sem se že petič udeležil tega supermaratona.Toda letos so bili vremenski pogoji extremni.V vsej 38.letni zgodovini še ni bilo v marcu takega vremena.Spremljali so nas sneg,mraz,močan veter v prsa.Sploh nisem vedel,kako naj se oblečem.S seboj sem vzel opremo za več variant.

                 
                                                   Dvig štartnih številk

Organizacija je bila odlična.Na križiščih so bili policaji,ki so poskrbeli,da smo lahko neovirano tekli.Začel sem dokaj hitro.Držal sem se Toma Krajinoviča,ki je bil moja konkurenca v kategoriji M 50.Že lani sva se spopadla in takrat mi je uspelo,da sem ga premagal za dobrih 12 min.Tiha želja mi je bila,da bi zmagal v svoji kategoriji.Tako sem se ga držal nekje do 20 km,nato pa sem pospešil in sledil madžaru Jozsefu Sznopeku.Večkrat sem pomislil,da bi lahko bil v moji kategoriji,zato sem se ga probal držati.


                                     Madžar  Jozsef  Sznopek - sledi mu Miro

Okrepčevalnice so bile dobro založene.Edini problem je bil,da se je v kozarcih soka in vode začel delati led.Rešilec je non - stop vozil naprej in nazaj,če bi kdo potreboval pomoč.Ker sem večkrat pil ledeno vodo sem imel želodčne težave.Tempo mi je padel.Komaj sem čakal,da dobim papir,da grem na veliko potrebo.
To se je zgodilo šele po pretečenih 10 km,natančneje na 40 km,ko me je že prehitel Boris Cehner.Kaj kmalu sem ga ujel in prehitel.


                                          Miro ponovno lovi Jozsefa Sznopeka

Hotel sem ujeti madžara,ki mi je prej že pobegnil.Nekje 5 km do cilja ga ponovno zagledam in ga skušam ujeti.Na 60 km se mu približam na samo 20 m.Sledil je strm vzpon,skušam ga ujeti,vendar je bil premočan.
Naenkrat se za menoj pojavi tekač,ki me skuša prehiteti.Po videzu sem ocenil,da bi lahko bil v moji konkurenci.Moral sem močno pospešiti,vendar mi je sledil.Šele zadnjih 300 m,ko se je proga zravnala sem še bolj pospešil in uspelo mi ga je premagati za 14 sek.Malo sem bil v dilemi,kateri sem v kategoriji,saj me je  madžar Jozsef prehitel za 36 sek.S supermaratonu sem opravil v času 5:13:54 in za 24 min zaostal za lanskim rezultatom.Ko sem se stuširal sem šel na topli obrok s pijačo po izbiri,ki je bil vštet v brezplačno štartnino.
Malo pred podelitvijo sem izvedel,da sem prvi v svoji kategoriji.Drugi,pa je bil hrvat,s katerim sva se dajala v zadnjih metrih.Še dobro,da nisem popustil,saj bi tako izgubil prvo mesto v kategoriji prav pred ciljem.
Madžar na srečo ni bil v moji kategoriji.


                                         Miro 1.mesto,sedaj v novi kategoriji  M 50


                                       Miro zadovoljen,ker je dosegel svoj cilj

torek, 26. marec 2013

Tek po Šentiljski planinski poti ( 08.02.2013 - poročilo )

V petek, 08.02.2013 na Prešernov praznik se nas je kar lepa druščina odločila,da pretečemo Šentiljsko planinsko pot.Vremenski pogoji ; mrzlo,ledeno,okoli 15 cm zmrznenga snega.Pred petimi leti sem  prvič opravil s to potjo,vendar ne v celoti.Zaradi slabega vremena sem zadnjih nekaj km izpustil.
  Začeli smo ob 7.uri zjutraj v Šentilju pred gostilno Belna v smeri Gradišča do kontrolne točke Novine.
Tek po gozdu je bil pravi užitek.Vzponi in spusti so se kar vrstili.Treba je bilo le  paziti na poledenelo podlago.


                                                     Gradišče - Novine, KT  2



Nadaljevali smo ob Muri proti Ceršaku do Sladkega Vrha.Tu smo si privoščili odmor,skočili na kavo,v trgovini pa nabavili še vodo.Kar hitro smo nadaljevali in prav nam ja prišlo malo ravnine za tek.Namesto blata,ki ga je ob Muri običajno veliko, je bilo tokrat pomrznjeno.

                           
                                                    Brod na Muri , KT 3

Pri kmetiji Sirk naredimo fotke in se takoj odpravimo naprej.Pot se kmalu odmakne od Mure in prikaže se povsem drugačna pokrajina.


                                                  Kmetija Sirk, KT 4

Takšne so prave Slovenske gorice - travniki,sadovnjaki,vinogradi,nekaj večjih in manjših kmetij.Počasi smo prispeli na Trate.Največ preglavic na trasi so psi,ki so po večini neprivezani in dajo jasno vedeti,da prečkamo njihov teritorij.


                                      
                                                    Kmetija Zver - KT 5

Ko smo požigosali kartončke smo se odpravili proti Zg.Velki.V daljavi se je prikazala Marija Snežna.To je nekje na polovici naše poti ( okrog 26 km ).V gostilni Snežinka smo se okrepčali in osvežili.
                                               



          
                                           Bar Snežinka, Zg.Velka  -  KT 6

Pokazalo se je tudi sonce,čas je hitro mineval in prispeli smo do kmetije Rajšp.



                                             Rajšpova gomila - KT 7

Od Rajšpove gomile smo nadaljevali proti Lovskemu domu na Vranjem Vrhu.


                                            Lovski dom , Vranji Vrh - KT 8

Vreme nam je dokaj dobro služilo.Okrog 13. ure in 30. min smo prispeli do Kmetije Gaube.Dobrih 39 km poti.Tu smo si ponovno vzeli odmor in si privoščili toplo, domačo juho.Probali smo tudi kapljico domačega vina.


                                             Kmetija Gaube, Šentilj - KT 9

Ker smo se malo predolgo zadržali smo se že pošteno ohladili.Noge so postale trde.Do Mrzlega studenca je šlo malo težje,potem pa so se v klanec noge kar hitro ogrele.Kaj kmalu smo prispeli do Kmetije Eferl.


                                                 Kmetija Eferl, Kaniža - KT 10

Sledil je spust v Kanižo, prečkanje železnice in v klanec do Kmetije Krsnik.


                                              Kmetija Krsnik, Cirknica - KT 11


Nadaljujemo po grebenu nad Dobrenjsko dolino,se spustimo pod avtocesto in se že pripravljamo na zadnji vzpon na Brlogo.


                                                     Brloga - KT 12

Utrujenost se že pozna, a smo odločeni nadaljevati v hitrem tempu do cilja.Spust z Brloge opravimo že s "mehkimi" nogami,potem prečimo dolg vinograd in se povzpnemo še do hiše na vrhu zadnjega griča.Sledi še spust skozi gozd in že smo pri bivši karavli,kjer po asfaltni cesti odtečemo zadnji kilometer do cilja.Pri gostilni Belna smo zaključili z našo potjo.Med potjo nisem imel nobenih problemov,počutil sem se enkratno.
  Šentiljska planinska pot je dolga nekje okoli 54 km in ima 1500 m vzponov in spustov.