torek, 01. november 2016

Dan mrtvih

                                         

                             Dan, ko se spomnim na mojega Angela varuha.




                                                Dete moje, počivaj v miru !



sobota, 29. oktober 2016

Kratek obisk Londona ( 22.10. - 25.10.2016 )

Z ženo Zdenko, enkrat na leto obiščeva kakšno državo, kjer še nisva bila. Že dolgo sva imela v planu Anglijo, natančneje glavno mesto London. Prav ženi se moram zahvaliti, da toliko potujeva ter spoznavama evropske države. Preko interneta vseskozi spremlja cene letalskih kart in ko se pojavi ugodna ponudba, se morava na hitro odločiti. Prav tako, potem vse organizira glede nastanitve ter ostalih zadev, da nato nimamo težav in brez veze izgubljamo čas. Potujeva večino v družbi prijateljev.

Tudi tokrat je bilo tako. Žena Zdenka je našla ponudbo za London, kjer je bila povratna letalska karta  34 EUR ter odhod z letališča Brnik, natančneje Jožeta Pučnika. Omenila je prijateljici Zvonki, ki je takoj privolila, čeprav je bila že lani v Londonu. Pri nakupu letalskih kart se je malo zataknilo, ker je ženi potekel osebni dokument. Morali smo malo počakati, da je dobila novega. V tem času se je cena povratne letalske karte dvignila na 45 EUR. Takoj smo rezervirali in plačali.

V soboto, malo pred 8:00 uro sta prišla k nama Zvonka in Denis. Ko smo spili kavo smo se z avtom odpeljali na letališče Jožeta Pučnika. Po uri in pol vožnje smo prispeli. Let za London smo imeli ob 11:05 uri. Let je trajal 1:45 uro. Leteli smo na letališče London Luton, ki je od Londona oddaljen 46 km. Letališče leži le nekaj km stran od avtoceste M1, ki teče proti jugu Londona.



                                          Letališče  London Luton


                                          Leteli z letalom  Wizzair


                              Razdalja med Lutonom in Londonom - 46 km

 Na letališču nas je čakal Rafik, lastnik stanovanja v Ilfordu, kjer naj bi stanovali. Žena se je že z njim predhodno zmenila, da nas pride iskat na letališče in nas odpelje k njemu domov. Za prevoz smo plačali 50 funtov. Tako si vsaj brez skrbi, ne rabiš nič iskat, samo se vsedeš v avto in se že pelješ. Vožnja je trajala približno eno uro. Ko smo prispeli nam je Rafik predstavil vse člane družine in razkazal stanovanje.


                                     246  Cranbrook Road, Ilford

             
                        Denis, Zvonka, Zdenka pred hišo, kjer smo stanovali


                                           Soba, kjer smo bivali mi

Rafik je prijazen, ustrežljiv človek, po rodu Indijec, rojen v Angliji ter ima skupno pet otrok, ki so zelo lepo vzgojeni. Vsi so nas lepo sprejeli, počutili smo se kot doma. Ko smo se namestili smo se odpravili na podzemno železnico ter se odpeljali na ogled mesta Londona, ki je oddaljen okoli 17 km. Ker še nismo naredili plana, kaj bi si ogledali, smo si šli na hitro pogledat mesto.

London, prestolnica Anglije ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je eno najbolj živahtnih mest na svetu. Sedemmilijonsko mesto, ki so ga 50 let pred našim štetjem ob reki Temzi ustanovili Rimljani ( Londinium ), je danes ena od metropol, ki vplivajo na vse poglede življenja, od politike in gospodarstva do kulture, mode, glasbe in še marsičesa. London je drago mesto. Na srečo Londončani vedo, kako se ga je mogoče čim več naužiti - parki, cerkve z zastonjsko glasbo, veliki narodni muzej brez vstopnine, ugodne vozovnice ter še veliko, veliko več.

Odpravili smo se na Oxford Street, ki je znamenita ulica s 300 trgovinami, ki je raj za nakupovanje, cene pa so v povprečju ugodnejše kot pri nas, kar naredi nakupovanje samo še privlačnejše.



                                             Denis, Miro, Zvonka

Po mestu je velika gužva, vsepovsod je veliko ljudi. Sprehodili smo se še do St.James's Park ( park sv.Jakoba ) .  Nedvomno najelegantnejši londonski park krasijo očarljivi cvetlični nasadi in divje ptice ob jezeru. Ker se je začelo že mračiti smo se počasi odpravili na podzemno železnico ter se odpeljali do postaje Gants Hill, kjer smo izstopili.


                                Vožnja z vlakom podzemne železnice


                                     Miro in Zdenka na postaji Gants Hill

Ker nas je že malo preganjala lakota, smo se odločili, da gremo nekaj pojest. Spomnili smo se, da nam je Rafik predlagal restavracijo Toby, kjer se lahko dobro najemo za malo denarja. Hodili smo že okoli pol ure, toda restavracije nismo mogli najti. Zato smo šli v turško restavracijo. Hitro so nas postregli z pijačo, na hrano, ki smo jo naročili, pa smo čakali, čakali in čakali, da je minilo okoli eno uro in petnajst minut, odkar smo naročili, ko se je prideval natakar in se začel opravičevati, da se jim je zrušil sistem, ter da so pozabili na nas. Nato so nas postregli. Kaj kmalu smo ugotovili, da je to pri njih stalna praksa, saj so pri sosednji mizi prav tako dolgo čakali in dobili enak odgovor. Vsi smo bili enakega mišljenja, da nas tu ne bodo več videli. Okoli 22:00 ure smo prispeli v sobo, kjer smo bivali. Naredili smo si plan za naslednji dan ter počasi legli k počitku.

V nedeljsko jutro smo se prebudili okoli 9:00 ure. Sledil je zajtrk, ki smo si ga sami pripravili. Današnji plan je bil, da si ogledamo Londonsko trdnjavo ( The Tower of London ), trdnjavski most ( Tower Bridge ), katedrala sv.Pavla ( St. Paul 's Cathedral ), galerija Tate Modern ter sprehod ob reki Temzi, Londonsko oko ( The London Eye ), Big Ben, Parlament ( Houses of Parlament ), Westministrska opatija ( Westminister Abbey ), kip Winstona Churchila, Buckinghamska palača ( Buckingham Palace ) .


                                                    Priprava zajtrka

Obetal se nam je lep sončen dan. Čakal nas je naporen dan, zato smo se dobro  najedli. Po zajtrku smo se odpravili na podzemno železnico in se odpeljali v mesto. Ker smo se dosti vozili smo morali večkrat naložiti denar na Oyster kartico, ki je veljala za vlak ter avtobus.

Po planu smo si najprej ogledali The Tower of London  ( Londonska trdnjava ).  Je najmočnejša britanska srednjeveška utrdba. Zasnoval jo je Viljem Osvajalec  ( 1066 - 87 ), dokončal pa Edvard l. ( 1272 - 1307 ). Viljemova Bela trdnjava  ( White Tower ), zgrajena iz kenozojskega kamna znotraj starega rimskega obzidja, je omogočala odlično obrambo. Visoka je 27 m, s 4,5 m debelimi zidovi ter prostori za vojake, služinčad in plemstvo. Henrik Vlll. je začel graditi notranje zidove, trdnjavski jarek, lastno zapornico in kraljevi živalski vrt. Edvard l. je nato dokončal notranje obzidje, dal zgraditi zunanje, več stolpov in Vrata izdajalcev ( Traitor's  Gate ). Iz Westministra je sem preselil kovnico denarja ter kronske dragocenosti.


                               Miro, Zdenka v ozadju The Tower of  London


                                          Denis, Zvonka, Zdenka

Ogledali smo si tudi trdnjavski most ( Tower Bridge ). Negotska mojstrovina je velika londonska znamenitost. Most, ki pomeni izjemen dosežek stavbarstva, je bil zgrajen leta 1894, njegovi polovici pa dvigujejo parni stroji. Londonski bazen je bil svojčas glavni rečni dostop do tržnic v središču Londona. Razkošni most se je nenehno dvigoval, da je v London spuščal jadrnice in parnike, ki so dovažali tovor z vseh koncev cesarstva. Medtem ko je bil most dvignjen, so morali pešci, ki so ga želeli prečkati, po tristo stopnicah povzpeti na prehod na vrhu mostu. Z vrha tega 42 m visokega prehoda obiskovalci  lahko uživajo v razgledu.




                                     Miro, Zdenka v ozadju  Tower Bridge

Nato smo se sprehodili ob reki Temzi. Videli smo katedralo sv Pavla ( St. Paul 's Cathedral ). Veličastna umetnina sira Christopherja Werna, ki je po velikem požaru leta 1666 zadolžen za ponovno pozidavo cerkva, je bila dokončana leta 1708 in je prva cerkev, ki je bila zgrajena kot protestanska katedrala. V marsičem, še zlasti po ogromni okrašeni kupoli, spominja na cerkev sv. Petra v Rimu. Premore največji nihajni zvon v Evropi, Velikega Pavla ( Great Paul ), ki zadoni vsak dan ob 13. uri. Urni zvon, Veliki Tom ( Great Tom ), pa bije ob polnih urah ter ob smrti zvoni članom kraljeve družine in višjim cerkvenim dostojanstvenikom. Katedrala slavi po dobri glasbi.



                         Zdenka, Zvonka, Denis v ozadju  St. Paul 's Cathedral

Ko smo prečkali most čez reko Temzo se je že videla galerija Tate Modern. Sodi pod okrilje galerije Tate Britain in je ena najvznemirljivejših novejših galerij. Urejena je v poslopju stare elektrarne v Banksideu, ki stoji na izvrstni lokaciji ob reki Temzi nasproti Citya. Je dovolj prostorna za velike postavitve in v njenih 88 prijetnih, zračnih raztavnih prostorih domuje stalna Tateova zbirka svetovne sodobne umetnosti. Obsega dela Dalija, Picassa, Matissa, Rothka in Warhola ter drugih priznanih umetnikov.


                                    Skrajno levo  Gallery Tate Modern

Počasi smo prišli do London Eye. Z največjega panoramskega kolesa na svetu ( postavili so ga na bregu reke Temze nasproti Parlamenta v počastitev preloma tisočletja ) se ponuja čudovit razgled na London. Osupljivo tehnično mojstrovino, ki ji ni para, so Londončani takoj vzeli za svojo. Kolo nosi 32 zaprtih kabin, iz katerih se odpirajo razgledi v vse smeri, v vsako pa se lahko vkrca do 25 ljudi. Vožnja z Londonskim očesom traja pol ure.




                                     Zdenka, Miro v ozadju  London Eye

Ko smo prečkali most smo prišli do Big Bena in Parlamenta ( Houses of Parlament ) . Big Ben je simbol Londona. Ogromna stolpna ura na Westministrski palači je znana kot Big Ben, čeprav se tako v resnici imenuje zgolj 14 - tonski zvon, ki nosi ime po siru Benjaminu Hallu, delovodji leta 1858, ko so zvon vgradili v stolp.


                           
                                         Zdenka, Miro v ozadju  Big Ben

Westministrska palača ( parlament ), duhovno in politično srce mesta, je bila zgrajena pred tisoč leti kot kraljeva rezidenca, sedež vlade in opatije. Trg je bil zamišljen kot del načrta ponovne pozidave po požaru, ki je leta 1834 uničil palačo.



                             V ozadju  Westminister Palace  ( parlament )

Nasproti parlamenta je Westministrska opatija ( Westminister Abbey ) . Nekdanja benediktinska cerkev, veličasten primer srednjeveške arhitekture, stoji na južni strani trga Parlament Square. V 11. stoletju jo je osnoval Edvard Spoznavalec, preživela je reformacijo in tu še danes potekajo kraljevski obredi. Leta 1953 so tu kronali kraljico Elizabeto, leta 1997 pa je tu potekala pogrebna slovestnost ob smrti princese Diane. V njej sta se aprila 2011 poročila princ Wiliam in Catherine Middleton.




                                                 Westminister  Abbey

Kip Winstona Churchila je mogočen kip britanskega ministrskega predsednika, briljantnega vojaškega stratega ( 1874 - 1965 ) . Upodobljen je v svojem znamenitem plašču. Stoji na trgu ob boku vojaških poveljnikov ter drugih državnikov.



                                              Kip  Winstona  Churchila

Nato smo se sprehodili do Buckinghamske palače ( Buckingham Palace ) . Je najslavnejša londonska rezidenca in eden najprepoznavnjejših simbolov mesta, je bila zgrajena kot mestna hiša za prvega buckinghamskega vojvodo leta 1705 . V letih med 1824 in 1831 je John Nash po naročilu Jurija lV. hišo razširil v palačo, vanjo se je leta 1837 najprej vselila kraljica Viktorija. Veliko pročelje hiše je leta 1913 dokončal sir Aston Webb. V palači še danes prebiva kraljica.





                                           Buckingham  Palace

                                   
Počasi se je začelo mračiti, zato smo današnji dan zaključili z ogledi ter se z podzemno železnico vrnili v Ilford. Tam smo šli v Burger King, to je nekašne vrste Mc Donald 's, kjer smo se malo okrepčali pred počitkom.

Ponedeljkovo jutro nas je pričakalo oblačno vreme. Današnji plan je bil ogled Britanskega muzeja ( British Museum ), ogled trgovin ter nakupovanje, nabava spominkov. Ko smo prispeli do Britanskega muzeja je bila velika gužva, kar je posledica, da ni vstopnine. Najprej smo morali skozi varnostno kontrolo, kjer varnostniki pregledujejo stvari, ki jih nosiš s seboj. Britanski muzej je eden najstarejših muzejev na svetu, so na ogled dragocenosti in rokodelski izdelki z vsega sveta. Hranijo nič manj kot 6 milijonov predmetov iz 1,8 milijona let stare zgodovine Zemlje in zgodovine človeka. Zbirko je leta 1753 zasnoval zdravnik in starinar sir Hans Sloan s svojo zapuščino. V 18. in 19. stoletju so jo popotniki in odposlanci - med njimi so bili denimo James Cook, lord Elgin, lord Curzon in Charles Townley - dopoljnevali z zakladi, zbranimi z vseh vetrov. Zdajšnje poslopje v klasicističnem slogu je bilo dokončano okoli leta 1850 . Ogled takega muzeja, lahko traja več ur, če si hočeš vse pogledati.


                                       Britanski muzej  ( British Museum )



                                Zvonka, Zdenka, Denis  v British Museum

Ko smo si vse ogledali smo zapustili  muzej ter šli v najbližjo kavarno, kjer smo si privoščili dobro kavico. Sledilo je ogled trgovin, nakupovanje ter nabava spominkov. Tako nam je minil še zadnji dan v Londonu, kajti jutri zgodaj zjutraj že potujemo domov. Ko smo prispeli v Ilford smo se z avtobusom peljali par postaj, do restavracije Toby, kjer smo se dobro okrepčali.



                                               Restavracija  Toby

S polnimi želodci smo se vrnili v stanovanje, kjer smo si počasi spakirali stvari in legli k počitku. V torek. zgodaj zjutraj  ( ob 03:00 uri )  smo vstali, pozajtrkovali. Ob 04:00 uri nas je Rafik odpeljal na letališče v Luton.  Po dobri uri vožnje smo prispeli, se poslovili ter čakali na let za Ljubljano, ki je bil ob 07:20 uri  ( po naši uri  08:20 ) . Ob 10:30 uri smo srečno pristali na letališču Jožeta Pučnika.


nedelja, 11. september 2016

Mariborski mestni tek ( 10.09.2016 - poročilo )

V soboto, 10.09.2016 je bil po dolgem času tekaški spektakel v Mariboru. Športna zveza Maribor je letos pripravila največjo tekaško prireditev v štajerski prestolnici, Mariborski mestni tek. Trasa teka je potekala v strogem središču Maribora ( štart in cilj na Trgu Leona Štuklja ), predvidoma 2 kroga za tek na 5 km in 4 krogi za tek na 10 km. Organizatorji so v progo vključili prepoznavne naravne in kulturne znamenitosti  Maribora. Prijavilo se je okoli 1500 tekačev in tekačic, štartnina je bila brezplačna.


                                          Potek trase teka


                          Čakanje na štart  1. Mariborskega mestnega teka

Prireditev, pa je nosila tudi dobrodelno noto, saj so organizatorji ob pomoči udeležencev zbirali sredstva za Zvezo prijateljev mladine Maribor.

Ker imam že nekaj časa probleme z poškodbo, bolj malo treniram, ravno toliko, da malo migam, hkrati pa zelo pogrešam udeležbe na tekmah, druženje z tekači ter adrenalin, ki se sprošča. Ravno pred par dnevi sem bil na slikanju stopala ( RTG ), sedaj v prihodnjih dneh, pa me čaka še obisk pri ortopedu. Ne vem, kaj se bo iz tega izcimilo. Po eni strani računam na operacijo, vendar mi jo nekateri odsvetujejo. Tako, da sedaj tavam v temi.

Zato sem se tudi odločil, da se prijavim na krajšo razdaljo, torej za tek na 5 km. Na treningih sem za to razdaljo potreboval okoli 30 min. Zanimalo me je, koliko sem lahko na tekmi hitrejši. Na taki razdalji moraš že od štarta začeti na polno.

Ob 10.uri smo štartali. V prvih metrih se je bilo težko prebijati naprej, veliko je bilo tudi ovinkov. Šele, ko je bila ravnina, sem prišel v svoj ritem. Ob progi je bilo veliko navijačev, ki so vzpodbujali tekače.


                                        Miro v prvem krogu


                                     Miro v drugem krogu,  Polde Dolenc

Za prvi krog sem potreboval tam okoli 12 min. Drugi krog sem nadaljeval v približno istem tempu. Sto metrov pred ciljem sem opazil, da me skuša prehiteti zelo mlad tekmovalec, seveda se nisem dal. Sledil je špritn do cilja, ki se je končal v mojo korist, pa čeprav za čisto malo. Že od nekdaj imam navado, da se pred ciljem ne pustim prehiteti, če je le mogoče. Zato potegnem iz rokava še zadnje atome energije. V cilj sem pretekel v času  24,30 min ter bil s časom zelo zadovoljen. Ko sem prišel domov, sem na spletni strani pogledal rezultate. Ugotovil sem, da sem dosegel  2. mesto  v kategoriji  M 50 - 59 . Medaljo mi bodo poslali po pošti.

Pohvaliti moram organizatorje, ki so poskrbeli za lepo tekaško prireditev.



nedelja, 28. avgust 2016

Po poteh nanizanke Gorski zdravnik ( 27.08.2016 )

Nadaljevanka Gorski zdravnik predstavlja pustolovščine zdravnika in gorskega reševalca v idiličnih krajih avstrijskih Alp. Serijo so začeli snemati leta 2008, Nemci in Avstrijci pa trenutno uživajo že v deveti sezoni zgodbe, ki spremlja življenje tirolskega zdravnika dr. Martina Gruberja, ki je 15 let v New Yorku delal kot kirurg, nato pa prišel domov v Ellmau na mamin rojstni dan. A podeželje ni bilo tako lagodno in mirno, kot se ga je spominjal. Sreča se s smrtjo svakinje Sonje, ki je bila tudi njegova prva ljubezen, in nepričakovanim odkritjem, da ima 11-letno hčer. Zaradi spleta okoliščin se odloči, da bo prevzel ordinacijo ostarelega zdravnika dr. Melchingerja in skupaj z bratom Hansom pomagal pri reševanju tveganih nesreč v bližnjih gorah.



                            
                                          Nanizanka  " Gorski zdravnik "


PO POTEH NANIZANKE GORSKI ZDRAVNIK

To poletje je nadaljevanka prišla tudi na naše ekrane ter me zelo navdušila. Slikovita pokrajina, vasi ( lesene hiše, okrašene z rožami ), kombinacija zanimivih, romantičnih, smešnih dogodkov, ki spremljajo zdravnika v idilični gorski pokrajini Wilder Kaiser, ki rešuje velike in male zagate prebivalcev. Zato sva se z ženo Zdenko odločila, da greva na enodnevni izlet, kjer bomo obiskali nekatere kraje, kjer so snemali nanizanko.


                                      Glavna igralca   " Hans in  Martin Gruber "

V soboto, v zgodnjih jutranjih urah sva se vkrcala na avtobus v Slov.Bistrici, ki je nato še v Mariboru pobral ostale navdušene potnike nanizanke " Gorski zdravnik ". Odpeljali smo se proti sosednji Avstriji. Obetal se nam je lep sončen dan. Po približno dveh urah vožnje smo se ustavili na črpalkinem počivališču, kjer smo se malo razmigali ter si privoščili jutranjo kavo z zajtrkom. Pot smo nadaljevali v smeri zimskošportnega središča  Bischofshofen, kjer smo zapustili avtocesto. Peljali smo se skozi zelo znanih smučarskih središč Schladming, Kitzbuhel. Počasi smo se bližali gorski pokrajini Wilder Kaiser, kjer so prizorišča idilične nadaljevanke " Gorski zdravnik ". Najprej smo se odpravili v vasico Ellmau, kjer smo si ogledali ordinacijo dr.Gruberja.






                                         Miro pred ordinacijo  dr.Gruberja




                                   Notranji prostori ordinacije

Nato smo se sprehodili skozi vasico Ellmau. Ogledali smo si cerkev, kapelico in travnik, ki se večkrat pojavi v nanizanki. Pot smo nadaljevali v 3 km oddaljeno vasico Going, s slavnim vaškim trgom, kjer so posneti številni prizori  " Gorskega zdravnika ".


                                               Gostilna pri Susane 



                                                      Miro  -  Susane

Po sprehodu skozi vas smo imeli prosto, da smo si lahko nakupili spominke ter se okrepčali. Vsepovsod smo srečali veliko slovencev. V nadaljevanju dneva smo se odpeljali do letoviškega mesta  Zell am See, znanaga po slikoviti naravi in alpskem utripu, kjer smo se sprehodili ob jezeru ter izkoristili prosti čas za kosilo, nakupe spominkov, nepozabne fotografije.

                                     
                                            

                                            Letovišče  Zell am See


                                                   Miro ob jezeru

Nato je sledila vožnja proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah.