torek, 25. april 2017

Izlet po južni Poljski ( 18. - 22.04.2017 )

Poljska meri 312.685 km2 ( 15x več kot Slovenija ) in se nahaja v osrednji Evropi. Šteje 38,6 milijona prebivalcev, glavno mesto Varšava pa 1,6 milijona. Na vzhodu meji na Litvo, Belorusijo in Ukrajino, na jugu s Slovaško in Češko in na zahodu z Nemčijo. Na severu, pa jo vzdolž 528 km obdaja Baltsko morje. Poljska je razdeljena na šest pokrajin. Ima tudi bogato kulturno sakralno dediščino. Nenazadnje je Poljska bila dolga stoletja samostojna kraljevina. Jezikovno spada med slovanske narode. V obeh svetovnih vojnah je bila pod nemško okupacijo ( 7 milijonov žrtev, od tega 3 milijoni poljskih Judov ), po letu 1945 pa pod močnim ruskim vplivom. V 80 letih 20. stoletja se je z gibanjem Solidarnost ( Lech Walensa ) začela demokratična prenova, ki je dosegla svoj namen v demokratičnih volitvah leta 1989.
Poljska je dala mnoge svetovno znane literate, nobelovce (  Adam Mickiewicz, Henryk Sienkiewicz, Wislawa Szmborska, Czeslaw Milosz ), pa glasbenike ( Frederic Chopin, Jan Kiepura, Krzysztof Penderecki ) in tudi Nikolaja Kopernika ter Marie Curie. Zadnje stoletje, pa je zaznamoval predvsem njihov rojak, sedaj že sveti papež Janez Pavel II .

Ker z ženo Zdenko kar dosti potujeva po evropskih državah, sem si večkrat zaželel, da bi kdaj obiskala tudi Poljsko, kjer še nisva bila. Ponudila se je priložnost, da bi lahko obiskala Poljsko pred prvomajskimi prazniki. Ženin bratranec Sandi je organiziral 5 dnevni izlet po južni Poljski. Tako sva se z ženo Zdenko ter Sandijem,, na bencinskem postajališču Shell v Račah, v torek, po 06. uri zjutraj vstopili na avtobus, ki je pripeljal iz Moravč. Po dobri pol uri vožnje smo obstali na avtocesti, malo pred Šentiljem, zaradi prometne nesreče. Obstali smo v koloni in čakali pet ur, da smo lahko nadaljevali pot. Tako smo izgubili skoraj pol dneva, zato nam je odpadel ogled Bratislave. Zvečer smo prispeli v Katowice, kjer smo se namestili v hotelu Park Diament. Po večerji smo legli k počitku.



                                             Sneženje v Krakowu

V sredo zjutraj nas je presenetil sneg, ki je pobelil Katowice. Vedeli smo, da je bilo za ta teden napovedano slabo vreme, nizke temperature, dež, sneg, veter. Po zajtrku smo obiskali mestno četrt Lagiewniki na jugu Krakowa. Gre za kraj, ki je po celem svetu poznan zaradi pobožnosti do Božjega usmiljenja. Tu se nahajata samostan, v katerem je živela sv. Favstina Kowalska in svetišče Božjega usmiljenja, kamor vsako leto pride veliko romarjev.


                             Samostan, kjer je živela sv. Favstina Kowalska

V bližini smo obiskali novi center Janeza Pavla  II. in sijočih obrazov občudovali mozaike slovenskega umetnika patra Rupnika. Cerkev je srce novega Centra  "Ne bojte se " , ki je nastalo med letoma 2013 in 2015. Del le-tega so med drugim muzej, konferenčne dvorane in dom za romarje. Center je zgrajen na mestu, kjer je bodoči papež kot mlad študent delal v kamnolomu. Svetišče hrani eno najpomembnejših relikvij sv. Janeza Pavla II. in sicer ampulo z njegovo krvjo.





                                            Center sv. Janeza Pavla II.


                                          Zdenka, Miro na zvoniku

Ogledali smo si tudi Krakow, ki je glavno mesto pokrajine Spodnje Poljske in tudi kraljevo mesto. Na griču Wawel, ki se dviga nad mestom je kraljevi grad in katedrala sv. Stanislava in Vaclava. Okrog in okrog je obzidje in trije stolpi. Še posebej zanimiv je t.i. Sandomierz stolp. V cerkvi so vredne ogleda kraljeve grobnice. Po strmnih stopnicah, pa se lahko povzpnemo tudi na zvonik, vse do velikega zvona. V gradu je razen kraljevih soban tudi t.i. Orientalska zbirka ( 17.stoletje ), Kraljeva zakladnica. Med cerkvijo in Kraljevo palačo je tudi velik park.


                                Krakow - glavno mesto Spodnje Poljske


     
                                   



                                 
                             Miro - v ozadju glavni trg v Krakowu

Popoldne smo se z avtobusom odpeljali 10 km južno od Krakowa, natančneje v kraj Wieliczka, ki je svetovno znan po rudniku soli. Vsako leto ga obišče veliko turistov iz vsega sveta. Že v davni preteklosti so tu kopali sol. Najbolj, pa je rudnik oživel v 13. stoletju za časa kralja Kazimirja Velikega. Skozi stoletja so pridobivali sol in ni dolgo nazaj, ko so se z dejavnostjo še ukvarjali. Zadnja desetletja, pa je rudnik samo še za turistične oglede. Je na seznamu Svetovne kulturne dediščine. Le dva kilometra rudnika je odprtega za javnost. V njem je stalna temperatura 13 - 14 stopinj. Po lesenih stopnicah smo se spustili v rudnik do 135 m. Med dveurnim ogledom si je mogoče ogledati Kapelo sv. Kinge, solna jezera, dvorane, lestence in kipe iz soli. V rudniku je tudi restavracija.

                                   

                                               Rudnik soli  -  Wieliczka


                            Spuščanje po lesenih stopnicah v rudnik soli


                                                 Miro v rudniku soli



                                         Kip Nikolaja Kopernika iz soli












                                            Utrinki iz rudnika soli

Po ogledu rudnika soli smo se z avtobusom zapeljali v Katowice, natančneje v hotel Park Diament, kjer smo bili nastanjeni. Sledila je večerja in počitek.

V četrtek dopoldne smo si ogledali Katowice, ki se nahajajo v Zgornji Šleziji. Po industrijski revoluciji je mesto postalo eno največje središče proizvodnje premoga in jekla na Poljskem. 
Popoldne smo se zapeljali proti jugu mimo Lođa v Czestochowo, z največjim katoliškim svetiščem Poljakov na Jasni gori, že od srednjega veka dalje. Princ Ladislav Opolski je menihom Pavlincem podaril zemljišče, na katerem so zgradili lesene stavbe kot osnovo kasneje mogočnega samostana. Kralj Kazimir in žena Jadwiga Jagiello sta dala zgraditi še mogočno gotsko cerkev, ki jo romarji množično obiskujejo še danes. Z najvišjega zvonika na Poljskem ( 106 m ) je odličen razgled na okolico. Papež Karol Wojtyla je to svetišče vedno obiskoval ob vsakem prihodu v domovino.




                                       Godska cerkev na Jasni gori


                                   Zapadlo je kar nekaj snega   -  Jasna gora

V večernih urah smo se vrnili v hotel, po večerji pa legli k počitku.

V petek smo se po zajtrku odpravili v Oswiecim (  Auschwitz ), ki je bilo nemško koncentracijsko taboriščr med drugo svetovno vojno. Sestavljeno je bilo iz treh glavnih taborišč in 45 - 50 manjših. V začetku leta 1940 so nacisti tukaj zgradili nekaj koncentracijskih taborišč in taborišče za iztrebljanje. taborišča so bila glavni element v pripravah na holokavst, ki je terjal veliko žrtev, od katerih je bilo največ Judov in političnih zapornikov. Osvobodila ga je Rdeča armada 27. januarja 1945. Samo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavna taborišča in mnoge podružnice :
-  Auschwitz I.  -  koncentracijsko taborišče
-  Auschwitz  II.  -  uničevalno taborišče  (  Auschwitz  -  Brikenau )
-  Auschwitz  III.  -  delovno taborišče

Mi smo si ogledali Auschwitz  II. ( Brikenau ), ki je bilo prizorišče trpljenja sto tisočev zapornikov in umorov več kot milijon ljudi, večinoma Judov. Velikost je bila 2,5 km x 2 km, razdeljen je bil na več delov, ti pa so se delili na polja. Obdana so bila z elektrificirano bodečo žico, katero so nekateri taboriščniki uporabljali za samomor. Naenkrat je bilo v taborišču do 100.000 zapornikov. Glavni namen  ni bilo izkoriščanje delovne sile, ampak iztrebljanje. Za ta namen je bilo taborišče opremljeno s štirimi krematoriji s plinskimi celicami. Vsaka plinska celica je bila narejena za 2500 ljudi naenkrat. veliko iztrebljanje se je začelo leta 1942. Večina ljudi je prispela v taborišče z vlakom, potovanja v lesenih  tovornih vagonih, pa so bila grozna. Občasno so cele vagone prispelih poslali naravnost v smrt, včasih pa so nacisti napravili selekcijo, koga bodo ubili takoj in koga bodo izkoristili za delovno silo ali za eksperimente.








                                     Utrinki iz Auschwitza  II.  ( Brikenau )

Po ogledu smo se odpeljali v Wadowice, to je manjši kraj vzhodno od Krakowa. Šele z izvolitvijo Karla Wojtyla na sedež rimskega papeža je mesto dobilo posebno veljavo. V župnjiski cerkvi je krstni kamen, kjer je bil krščen Janez Pavel II. . Nedaleč proč od cerkve, pa je njegova rojstna hiša, ki je na ogled tudi obiskovalcem. Janez Pavel II. je svoj kraj obiskal kar trikrat (  1979, 1991, 1999 ). Krajani so mu v znamenje hvaležnosti postavili na trgu pred cerkvijo bronast kip, kakšen kilometer iz mestnega centra, pa še novo župnijsko cerkev sv. Petra, ki jo je on sam ob priložnosti obiska blagoslovil.


                                   Cerkev, kjer  je bil krščen Janez Pavel II.


                           Zdenka  -  v ozadju rojstna hiša Janeza Pavla II.


                                 Miro  ob bronastem kipu Janeza Pavla II.

Popoldne smo si ogledali tudi mesto Kalwaria Zebrzydowska, ki leži na jugu Poljske. Mesto je dobilo ime iz samostana, z vizijo, medtem ko gledate na sosednje hribe in doline ob gradu Lanckorona in priimkom svojega ustanovitelja Zebrzydowskega. Je največja Marijina božja pot v Krakowski škofiji. Po zgledu jeruzalemske Kalvarije so skozi zgodovino cerkve po vsem krščanskem svetu postavljali na gričkih cerkvice in kapele s tem nazivom. V letih 1605  -  1632 so okrog hriba, kjer stoji glavna bazilika iz leta 1702, postavili kar 40 kapelic. Ob cerkvi je tudi samostan. Pred cerkvijo je velik trg s parkom in s kipom Janeza Pavla II. .



                 
                                                  Notranjost cerkve

Proti večeru smo se vračali v hotel, kjer nas je že čakala večerja, po njej pa sladki spanec.

V soboto zjutraj smo naložili prtljago na avtobus in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se peljali južno od Krakowa, proti gorovju Tatre, ki so znano turistično središče. Še posebej oživijo v zimskem času, saj so tukaj urejeni zimsko - športni objekti in smučišča. Ogledali smo si najbolj znani kraj Zakopane, kjer imajo tudi smučarsko skakalnico. Sicer, pa je tukaj vredna ogleda tudi narava s svojimi čari.


                                      Miro, Zdenka  -  Zakopane

Ogledali smo si tudi cerkev Fatimske Marije.


                               



                                           Cerkev  Fatimske Marije

Po ogledu smo pot nadaljevali čez Slovaško in Avstrijo proti Sloveniji. Malo čez polnoč sva srečno prispela domov.

petek, 10. februar 2017

Planinska Šentiljska pot - četrtič ( 08.02.2017 - poročilo )

Poškodba narastišča Ahilove tetive se vleče že leto in pol, pa je še nisem saniral. Obiski pri ortopedu brez učinka. Pred par meseci sem bil premeščen k ortopedu v UKC  Maribor. Že na prvem pregledu pri njem, sem bil presenečen. Prvo vprašanje je bilo, kdaj bi šel na operacijo. Sploh me ni prvo vprašal ali pogledal, kako je z poškodbo. Pogledal je samo RTG slike. Povedal sem mu, da še nisem imel nobenih fizoterapij ter da me napoti na magnetno resonanco, da vidim, kaj se bo pokazalo. Šele, nato se bom odločil, če bo potrebna operacija. Dal mi je napotnico za fizoterapevta, kjer moram čakati do meseca junija, da začnem z terapijami. Zato sem se odločil, da sam doma začnem z razteznimi vajami, ki sem jih poiskal na internetu. Tako sem začel z mesecom februarjem, dvakrat na dan, po pol ure. Pri izvajanju vaj čutim rahlo bolečino v predelu Ahilovega narastišča. Tečem krajše razdalje nekje od 13 km, pa do 18 km, tako da vzdržujem fizično kondicijo.

Kot imamo že v navadi, gremo 08. februarja, na Slovenski kulturni praznik, ko je prost delovni dan, odtečt planinsko Šentiljsko pot. Tokrat že četrtič ter upam, da ne zadnjič. Malo sem bil v skrbeh, kako bo kaj z poškodbo in kondicijo.




                               Zbirališče in start pri gostilni Belna v Šentilju

Zjutraj ob 05. uri sem prišel z nočnega dela. Pripravil sem si vse potrebno za tako pot. Moral sem se dobro obleči, ker je bilo zunaj kar hladno. Napovedano je bilo suho, hladno, oblačno vreme. Tako kot ponavadi smo se zbrali pri gostilni Belna v Šentilju. Tokrat je bila rekordna udeležba - 16 tekačev. Ob 07. uri smo startali. Tempo je bil kar soliden, ni bil prehiter ali prepočasen, nekje vmes. Ker je bilo hladno je bil teren pomrznjen, pojavljale so se ledene površine, blata je bilo bolj malo. Moral si biti zelo skoncentriran in pazljiv, da se nisi znašel na zadnji plati. Zato so mi zelo prav prišle pohodne palice. Na spustih sem vedno malo upočasnil, zaradi poškodbe. Držal sem se glavnine tekačev.



                                         Skupinska slika v Zgornji Velki


                                               Planinska Šentiljska pot


Daljši postanki so bili v Sladkem Vrhu, Zgornji Velki ter pri Gaubeju.Vmes smo pridno žigosali v dnevnik Šentiljske poti kot dokaz, da smo bili na vseh predvidenih točkah. Ob 16.20 uri smo zaključili s planinsko Šentiljsko potjo. Isto kot lani, smo tudi letos potrebovali 9 ur in 20 min.

Uživali boste obdani s slikovito naravo in v družbi prijaznih domačinov. Šentiljska pot vas bo popeljala po gozdovih, ob reki Muri, med vinogradi, čez travnike in polja ter skozi naselja šentiljske občine. Na poti boste naleteli na številne vodnjake, nekatere obnovljene, druge zapuščene – najdete pa ga tudi na žigu in znački Šentiljske poti, katero dobi vsak pohodnik, ki je pot prehodil in ima za dokaz dnevnik Šentiljske poti z odtisi vseh žigov.
 Ključne zanimivosti na poti:
  • -  cerkev Sv. Ilja
  • -  gradišče in gomilno grobišče na Novinah
  • -  energijski vrelci
  • -  brod na Muri
  • -  reka Mura
  • -  grad Trate
  • -  Kaprolov grad,
  • -  obora jelenov
  • -  cerkev Marije Snežne
  • -  Rajšpova gomila
  • -  mrzli studenc 
  • -  kapelica na Brlogi