sobota, 14. maj 2016

6.obletnica Larine smrti

Danes mineva 6 let odkar je tragično preminila hčerka Lara.



                                              Prazen dom je in dvorišče,
                                              naše oko zaman te išče,
                                              solza, žalost in bolečina,
                                              te zbudila ni.
                                              Ostala je praznina,
                                              ki hudo boli.

                                                    *  *  *

                                                Bolečina, ki nam v srcu tli,
                                                te v življenju več ne obudi.
                                                Slej ko prej zabriše bolečino,
                                                a spomin ostane, nikdar ne izgine.

                                                         *  *  *

                                                 Ugasnila je luč življenja,
                                                 se prižgala luč spomina,
                                                 ko ostaja v srcu tiha,
                                                 skrita bolečina.

                                               *  *  *

                                                  Zapel je zvon, tebi v slovo,
                                                  poln bolečin, ostaja spomin,
                                                  ostaja praznina,
                                                  molk in tišina ...



                      Lara počivaj v miru !  Za vedno boš v mojem srcu !  


petek, 13. maj 2016

Potepanje po Makedoniji ( 25./30. april 2016 )

Že dalj časa sva si z ženo Zdenko želela spoznati Makedonijo, ki je ostala edina republika od bivše Yugoslavije, ki je še nisva obiskala. V planu sva imela že lansko leto, vendar je zaradi izrednih razmer v Makedoniji potovanje odpadlo. Letos, pa se je nepričakovano pojavila priložnost, da uresničiva svoji želji.

V ponedeljek zjutraj je avtobus krenil iz Škofij, na katerem so bili večinoma romarji iz Primorske. Okoli šeste ure zjutraj se je ustavil na Uncu, kjer je pobral Sandija, Dragico ter naju dva. Pot je nato nadaljeval proti Ljubljani, Novemu Mestu, do mejnega prehoda Obrežje, kjer smo prestopili mejo ter krenili proti Slavoniji, Srbiji. Na vsake dve uri smo se ustavili na bencinskih črpalkah, kjer smo se malo olajšali in pretegnili. V popoldanskih urah smo prispeli v Niš, kjer smo si najprej ogledali mavzolej Karađorđevičev Oplenac. Ker je že pritiskala lakota, sva šla z Dragico ter šoferjema Robijem in Matejem  na čevapčiče, ki so v Srbiji znana specialiteta.



                                              Čevapčiči so se zelo prilegli

Zvečer smo se namestili v hotelu Aleksander, kjer smo tudi večerjali in legli k počitku. Niš je tretje največje mesto v Srbiji. Šteje okoli 185.000 prebivalcev. Leži ob reki Nišava. V bližini se nahaja letališče Niš.

V torek zjutraj smo po zajtrku naložili prtljago v avtobus ter se odpravili na ogled mesta Niš. Ogledali smo si cerkev Sv.Križa z Rupnikovimi mozaiki, Cele kulo, trdnjavo, tržnico.

                           
                                                       Cerkev  Sv.Križa


                              Dragica, Miro  v ozadju  Rupnikov mozaik


                                    Zdenka, Miro v ozadju reka Nišava


                                                        Trdnjava

Po ogledu mesta smo se odpeljali v Vranje, kjer smo si ogledali vinsko klet Aleksić. Po skupni malici se je zelo prilegla degustacija vin.


                                              Vinska klet  Aleksić

Potem smo vožnjo nadaljevali proti Makedoniji. Okoli osme ure smo prispeli v Skopje, kjer smo se namestili v hotel Bellevue. Po večerji smo šli na skupni ogled mesta. Skopje je glavno mesto republike Makedonije. Obstaja že od rimskih časov, imenovano Scupi. Med drugo svetovno vojno so mesto zavzeli Bolgari, leta 1944 pa so ga osvobodili partizani. Mesto se je hitro razvijalo. Leta 1949 je bila ustanovljena prva makedonska univerza s tremi fakultetami. Leta 1963 ga je prizadel potres katastrofalnih razsežnostih, ki je zahteval 1.070 žrtev ter razrušil 80 % stavb. Obnova je trajala več deset let.


                                                 Triumfalna  vrata

                   
                            Glavni trg z spomenikom Aleksandra Velikega


                                                Miro v ozadju vodomet

                               
                                                       " Dva leva "

Po ogledu smo se vrnili v hotel in legli k počitku. V sredo zjutraj je najprej sledil zajtrk, nato pa ogled znamenitosti prestolnice :  stara železniška postaja, rojstna hiša Marije Terezije, triumfalna vrata, glavni trg s spomenikom Aleksandra Velikega, kamniti most čez reko Vardar, stara čaršija, trdnjava Kale, spomenik kralju Filipu.


                                            Miro v ozadju glavni trg


                                         Kamniti most čez reko Vardar


                                            Miro komaj ukrotil bika


                                         Ulični čistilec čevljev

Popoldne smo se povzpeli k samostanu sv. Pantelejmona in nato z gondolo na hrib Vodno, kjer je čudovit razgled na mesto.

    
                                   Na vrhu hriba Vodno je  33 m velik križ

Ko smo se vrnili v mesto smo si ogledali še nogometni stadion Vardar. Nato smo se vrnili v hotel, kjer nas je že čakala večerja, za tem pa zaslužen počitek.

V četrtek zjutraj smo se po zajtrku odpravili proti  Prilepu, ki je na vzhodu države. Nad mestom je na hribu Varoš slikovita srednjeveška razvalina s stolpom kralja Marka. Mestne znamenitosti so : kip Aleksandra Velikega, spomenik Karpalak, park Revolucije, tobačni muzej, tržnica.



                                        Spomenik Aleksandra Velikega



                                              Dragica, Zdenka   -  Prilep

Pot smo nadaljevali proti najvišje ležečemu mestu na balkanskem polotoku Kruševo, saj leži 1350 metrov nad morjem. Tu je bila ustanovljena t.i. Kruševska republika leta 1903 med Ilidensko vstajo. Iz Kruševa izhaja znani pevec Toše Proeski. Na žalost je v Novi Gradiški na Hrvaškem umrl v prometni nesreči. Tukaj je pokopan in ima spominski muzej. Kruševo ima odlična smučišča.



                                                     Mesto  Kruševo




                                       Grob  pevca  Toše Proeskega


                                                  Spominski muzej

Pot smo nato nadaljevali proti Bitoli, ki je mesto, ki leži na jugozahodu države. Je upravni, kulturni, industrijski, trgovski in izobraževalni center. Leži na severu doline Pelagonije, obdana z gorama Baba in Nidže. Je na križišču smeri: Jadransko - Egejsko morje - osrednji Balkan.




                                     Zdenka, Dragica  -  glavni trg v Bitoli

Ogledali smo si tudi čudovit antični biser umetnosti  Heraclea.



                                                           Heraclea

Proti večeru, pa smo krenili proti Ohridu, kjer smo se nastanili v hotelu Silkers, kjer se je prilegla večerja.

V petek zjutraj po zajtrku nas je avtobus popeljal proti jugu Ohridskega jezera, do samostana Sv.Naum. Pred samostanom je jezerce, ki je zelo privlačno zaradi svoje zelene barve in gladke gladine. Iz jezerca teče v Ohridsko jezero močan vodni tok, ki se nato v Strugi izteka kot reka v Črni Drim. Sprehodili smo se po okolici samostana.




                                               Samostan  Sv.Naum

Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali proti Debarskem jezeru, nato pa smo si še ogledali samostan Jovan Bigorski, manastir s čudovitim ikonostasom in čudodelno ikono sv.Janeza Krstnika. Zvečer, pa smo prispeli nazaj v hotel Belleue, kjer smo bili nastanjeni že prejšni dan.

V soboto zjutraj smo po zajtrku dali prtljago v avtobus in krenili proti Srbiji. Ustavili smo se v Aleksincu, kjer smo imeli po maši skupno malico.Nato, pa smo pot nadaljevali proti Sloveniji. Tako se je naše potepanje končalo, ki je bilo enkratno.



sreda, 11. maj 2016

Sarvar 6 /12 /24 urni tek ( 23.04.2016 - poročilo )

Ker sem lani pogorel na 24 urni preizkušnji, sem se odločil, da se letos preizkusim na 12 urni. Tako sva z ženo Zdenko, že v petek, proti večeru odpotovala v Sarvar. Po približno treh urah vožnje sva prispela. Apartma sva imela isti kot lani. Takoj po nastanitvi sva šla dvignit startno številko.


                                        Miro  -  v ozadju čudovit grad


                                                          Ogrevanje


Sobotno jutro nas je pričakalo oblačno, napovedan je bil dež ter nizke temperature. Zato sem upal, da letos ne bom imel težav z vročino kot lani. Malo pred deseto uro dopoldan, sem se podal na start. Ob 10.uri smo začeli s tekom.



                                             Malo pred startom
          
Prva ura mi je hitro minila, pretekel sem okoli 12 km. Občutek je bil dober. Slabo vreme se je počasi poslovilo, posijalo je sonce. Držal sem tempo okoli 6 min/km. Po treh urah mi je uspelo preteči malo čez 30 km. Ker je postajalo vroče, sem se preoblekel. Nato, pa so se začele težave. Poškodba Ahilove tetive ter vročina sta naredili svoje. Nisem imel več prave motivacije, tempo je občutno padel. Zato sem po šestih urah zaključil s tekom. Pretekel sem 49.480 km.

Spoznal sem, da trenutno nisem sposoben za kakšne ultra podvige. Forma ni tista, ki bi si jo želel, glava ni na mestu. Poleg tega, pa še težava s Ahilovo tetivo. Zato sem odpovedal udeležbo na letovšnjem UltraBalatonu. Mislim, da sem se pravilno odločil. Želja je bila velika, vendar nima smisla riniti z "glavo skozi zid".



četrtek, 14. april 2016

Supermaraton Zagreb - Čazma ( 03.04.2016 - poročilo )

Letos sem se že osmič udeležil Supermaratona Zagreb - Čazma, ki je dolg  61,35 km. Skupaj z Zmagom ter Sandijem smo odpotovali v Zagreb. Po prijavi in dvigu startne številke je sledila priprava za tek. Ker je bilo napovedano lepo vreme, sem se temu primerno oblekel.


                                           Malo pred startom

Ob 8.uri se je z strelom iz štartne pištole začel supermaraton. Čeprav nisem imel občutka, da tečem dokaj hitro, je bil tempo okoli  5 min/km. Ker sem se dobro počutil, nisem hotel zmanjšati tempa. Kmalu se mi je pridružil Igor Stegel.


                                          Miro na  10 km

Na 10 km  sem imel čas 48 min. Kar nekaj časa sva tekla skupaj. Sonce je pripekalo, vendar ni bil občutek, da je vroče, ker je pihal rahel veter. Na 20 km sem imel čas  1:40:00 , kar sem bil zelo zadovoljen. Počasi sem se bližal polovici supermaratona. Na 30 km sem imel čas  2:35:00.  Počutje je bilo zadovoljivo. Kaj kmalu je veter izginil in začelo je postajati zelo vroče. Tempo je začel padati. Maratonsko razdaljo sem pretekel v času 3:40:00. Začeli so se pojavljati krči, zato sem moral tempo zelo zmanjšati. Tekači se me začeli prehitevati eden za drugim. V cilj sem prišel v času  5:55:58. Tudi po teku sem imel kar nekaj težav s krči.

S prvim delom supermaratona sem bil zelo zadovoljen, saj sem presenetil samega sebe. Kot sem kasneje izvedel, je imelo v drugem delu supermaratona, kar nekaj tekačev težave.


4 urni tek Lenart 2016 ( 13.03.2016 - poročilo )

Tudi letos sem se udeležil 4 urnega teka, ki je potekal na hipodromu v Lenartu. Čeprav sem bil v dvomih, da se teka udeležim, saj je celo noč deževalo ter je bil napovedan dež. Najbolj me je zanimalo, kako bo kaj z mojo poškodbo ter kakšna je trenutno moja pripravljenost. Zbralo se je kar precej tekačev.


                                           Start  4.urnega teka


                                        Spremljalo nas je hladno vreme


                                             Miro v svojem tempu

Ob 10.uri smo štartali. Manjša skupina tekačev je hitro potegnila naprej. Najprej sem nekaj časa sledil skupini, toda hitro sem ugotovil, da je tempo zame prehiter, zato sem upočasnil. Tekel sem svoj tempo, ki mi je odgovarjal. Tu pa tam sem občutil poškodbo Ahilove tetive. Čas mi je hitro mineval, kilometri so se nabirali. Naenkrat so minile štiri ure in s tekom sem zaključil.



                                Hipodrom v Lenartu - dolg  1080m

Uspelo mi je preteči 40 krogov ali  43,2 km, kar je  2 kroga manj kot lani.


Planinska Šentiljska pot - tretjič ( 08.02.2016 - poročilo )

Leto je spet naokoli, zima se počasi končuje in tekaška sezona je tik pred vratih. Poškodba Ahilove tetive še ni sanirana. Kljub temu sem pridno treniral, na mesec naredil okoli 300 do 400 km, kar je manj kot ponavadi. Vzrok - poškodba, ki me malo ovira, intenzivnost treningov niso več takšni kot so bili, ker manj treniram je tudi manj km, vsako leto sem starejši, skratka počasi razmišljam, da bi tekel samo še za užitek. Tu pa tam bi se našel še kakšen izziv. Mislim, da sem v desetih letih tekaške kariere veliko dosegel, saj sem pretekel več kot 80 ultra tekov, nekaj čez 40 maratonov, preko 100 ostalih tekov.

Ker na  08. februarja praznujemo Slovenski kulturni praznik in je dela prost dan, se ponavadi tekači zmenimo in odtečemo planinsko Šentiljsko pot. To je eden izmed dobrih daljših treningov pred novo sezono, kjer se tekači dobimo in kakšno rečemo. Štartali smo ob 06.uri zjutraj pri gostilni Belna. Vreme je bilo oblačno, napovedan je bil dež. Tempo ni bil hiter ali počasen, bil je nekje vmes, tako da smo ga lahko vsi držali ter da smo tekli skupaj.


                                         Marko in Miro  skrbela za žige


                                                 Leon Cesnik , Miro


                                     Skupinska fotka v Zg.Velki

Postanki so bili kratki, najdaljši je bil v Zgornji Velki pri gostilni Snežinka, kjer smo se dobro okrepčali. Bolj, ko smo se bližali cilju, bolj je dišalo po dežju. Ob 15.20 uri smo zaključili s planinsko Šentiljsko potjo, ki je dolga okoli 56 km. Potrebovali smo torej 9 ur in 20 min z vsemi postanki, efektivni čas pa je bil  7 ur in 53 min.


                                       
                                            Planinska Šentiljska pot


četrtek, 26. november 2015

TENDINOPATIJA NARASTIŠČA AHILOVE TETIVE

Po 10-ih letih teka, prva resna tekaška poškodba TENDINOPATIJA NARASTIŠČA AHILOVE TETIVE .

Kratek opis  :

TENDINOPATIJA NARASTIŠČA AHILOVE TETIVE
 (HAGLUNDOVA PETA/EKSOSTOZA)
Haglundova eksostoza: gre za koščen izrastek petnice nad narastiščem Ahilove tetive. Izrastek spremljajo rdečica, bolečina in vnetje tkiva.


Gre za stanje pri katerem zaradi ponavljajočega draženja narastišča Ahilove tetive na petnico pride do odlaganja kalcija v tem predelu. Sočasno nastane še retrokalkanearni burzitis, kar se kaže z oteklino, zatrdlino in bolečino na posteriornem robu petnice (Slika 3a). RTG slika je značilna. Vidimo intratendinozno odlaganje kalcija ob narastišču tetive na petnico (Slika 3b). Konservativno zdravljenje je podobno, kot pri običajni tendinopatiji Ahilove tetive. V kolikor to ne zadostuje je potrebna kirurška intervencija z namenom odstranitve nakopičenega kalcija oziroma ablacije osteofita. 

 

Slika 3. Slika 3a prikazuje zatrdlino ob narastišču Ahilove tetive na petnico. Na RTG posnetku je prikazano odlaganje kalcija ob narastišču tetive (Slika 3b). Trnast ostofit na petnici (Slika 3c).


Simptomi

Haglund je deformacija se lahko pojavijo v eni ali obeh nogah. Simptomi vključujejo:

·         Opazna izboklina na hrbtni strani pete
·         Bolečina v območju, kjer Ahilove tetive pripisuje pete
·         Oteklina v zadnjem delu pete
              ·    Rdečina bližini vneto tkivo      

AHILARNA TENDINOPATIJA
·         Bolečina v področju Ahilove tetive je zelo pogost simptom pri športnikih.

KLINIČNI ZNAKI
·      Ahilova tetiva, imenovana po legendarnem bojevniku in junaku Homerjeve Iliade je najbolj pogosto mesto projekcije bolečine
·    akutna ruptura povzroča hudo bolečino in nezmožnost obremenitve prizadete noge

VZROKI
·  overuse poškodbe Ahilove tetive (tendinopatije) nastajajo kot posledica izjemno težkih treningov in tekmovanj


DIFERENCIALNA DIAGNOSTIKA
·     Diferencialna diagnostika bolečine v področju Ahilove tetive zajema okoliške anatomske strukture. Tam sta dve burzi: retrokalkanealkna, ki leži med posteriornim delom kalkaneusa in narastiščem Ahilove tetive, ter Ahilova burza, ki leži med narastiščem tetive in kožo. Ko se vnamejo, povzročajo te burze bolečino, ki je lahko ali pa ni združena s tendinopatijo.
·         Posteriorni odrastek skočnice oz. njegova diskretna varianta – ostrigonum, so lahko vključeni v sklop posteriornega sindroma vkleščenja.

ANAMNEZA
·    Športnik z overuse tendinopatijo ali retrokalkanealnim bursitisom navaja postopen razvoj simptomov in tipično se pritožuje na bolečine in trdost tetive takoj po prebujanju.
·        Ta bolečina se zmanjša s hojo in toploto (npr. topla kopel). Bolečina se zato zmanjša tudi med treningom, vendar se spet pojavi nekaj ur po njem.
·     Pri parcialni rupturi je bolečina nenadna in to stanje začasno onesposobi športnika.

TERAPIJA
·        Overuse tendinopatija se najbolje odzove na tretman, če z njim pričnemo v zgodnjih fazah. Celo v takšnih primerih je čas okrevanja cca. 3 mesece.
·         Zdravljenje dolgotrajajočih oblik Ahilarne tendinopatije zahteva intenzivno rehabilitacijo, ki traja tudi do 6 mesecev.
·        Ključ za uspešno rehabilitacijo so zgodnja postavitev diagnoze ter RICE tretman za preprečevanje dodatnih poškodb kolagena, ekscentrični programi krepitve tetive, popravljanje dejavnikov tveganja in postopno napredovanje v funkcionalnih aktivnostih in za šport specifični rehabilitaciji.
·         Na začetku tretmaja uporabljamo led in elektro-stimulacijo, da zmanjšamo bolečine.
·         Vaja dvigovanja pete se uporablja za zmanjšanje obremenitve na tetivo.

·         Uporabljamo tudi masažo mehkih tkiv z uporabo prečne frikcije (vtiranja) že v akutni fazi.


VRNITEV K ŠPORTU
·  Na začetku naj izvaja vaje bilateralnega dvigovanja pet za zmanjšanje obremenitve Ahilove tetive.
·        Postopno dodati jogging pod pogojem, da med in po teku ne čuti bolečine. Ko je sposoben teči 30 - 45 minut brez bolečin, lahko poveča hitrost. Šele po tem se lahko začne šprint in tek v hrib.
·         Športnika opozorima, da naj uporablja obutev s spuščeno peto.
·         Tek v hrib z utežmi se pusti za končno fazo napredovanja v treningu.


 Sam izvajam terapijo 3x na dan ( krepitev tetive - stopnišče, masaža tetive ). Masiram si tudi z vibracijskem pripomočkom. Tetivo si 2x na dan namažem z šentjanževim oljem.

Kako pravilno izvajati vaje si lahko ogledate na linku :   


Upam, da si bom poškodbo čimprej saniral.