Že dalj časa sva si z ženo Zdenko želela spoznati Makedonijo, ki je ostala edina republika od bivše Yugoslavije, ki je še nisva obiskala. V planu sva imela že lansko leto, vendar je zaradi izrednih razmer v Makedoniji potovanje odpadlo. Letos, pa se je nepričakovano pojavila priložnost, da uresničiva svoji želji.
V ponedeljek zjutraj je avtobus krenil iz Škofij, na katerem so bili večinoma romarji iz Primorske. Okoli šeste ure zjutraj se je ustavil na Uncu, kjer je pobral Sandija, Dragico ter naju dva. Pot je nato nadaljeval proti Ljubljani, Novemu Mestu, do mejnega prehoda Obrežje, kjer smo prestopili mejo ter krenili proti Slavoniji, Srbiji. Na vsake dve uri smo se ustavili na bencinskih črpalkah, kjer smo se malo olajšali in pretegnili. V popoldanskih urah smo prispeli v Niš, kjer smo si najprej ogledali mavzolej Karađorđevičev Oplenac. Ker je že pritiskala lakota, sva šla z Dragico ter šoferjema Robijem in Matejem na čevapčiče, ki so v Srbiji znana specialiteta.
Čevapčiči so se zelo prilegli
Zvečer smo se namestili v hotelu Aleksander, kjer smo tudi večerjali in legli k počitku. Niš je tretje največje mesto v Srbiji. Šteje okoli 185.000 prebivalcev. Leži ob reki Nišava. V bližini se nahaja letališče Niš.
V torek zjutraj smo po zajtrku naložili prtljago v avtobus ter se odpravili na ogled mesta Niš. Ogledali smo si cerkev Sv.Križa z Rupnikovimi mozaiki, Cele kulo, trdnjavo, tržnico.
Cerkev Sv.Križa
Dragica, Miro v ozadju Rupnikov mozaik
Zdenka, Miro v ozadju reka Nišava
Trdnjava
Po ogledu mesta smo se odpeljali v Vranje, kjer smo si ogledali vinsko klet Aleksić. Po skupni malici se je zelo prilegla degustacija vin.
Vinska klet Aleksić
Potem smo vožnjo nadaljevali proti Makedoniji. Okoli osme ure smo prispeli v Skopje, kjer smo se namestili v hotel Bellevue. Po večerji smo šli na skupni ogled mesta. Skopje je glavno mesto republike Makedonije. Obstaja že od rimskih časov, imenovano Scupi. Med drugo svetovno vojno so mesto zavzeli Bolgari, leta 1944 pa so ga osvobodili partizani. Mesto se je hitro razvijalo. Leta 1949 je bila ustanovljena prva makedonska univerza s tremi fakultetami. Leta 1963 ga je prizadel potres katastrofalnih razsežnostih, ki je zahteval 1.070 žrtev ter razrušil 80 % stavb. Obnova je trajala več deset let.
Triumfalna vrata
Glavni trg z spomenikom Aleksandra Velikega
Miro v ozadju vodomet
" Dva leva "
Po ogledu smo se vrnili v hotel in legli k počitku. V sredo zjutraj je najprej sledil zajtrk, nato pa ogled znamenitosti prestolnice : stara železniška postaja, rojstna hiša Marije Terezije, triumfalna vrata, glavni trg s spomenikom Aleksandra Velikega, kamniti most čez reko Vardar, stara čaršija, trdnjava Kale, spomenik kralju Filipu.
Miro v ozadju glavni trg
Kamniti most čez reko Vardar
Miro komaj ukrotil bika
Ulični čistilec čevljev
Popoldne smo se povzpeli k samostanu sv. Pantelejmona in nato z gondolo na hrib Vodno, kjer je čudovit razgled na mesto.
Na vrhu hriba Vodno je 33 m velik križ
Ko smo se vrnili v mesto smo si ogledali še nogometni stadion Vardar. Nato smo se vrnili v hotel, kjer nas je že čakala večerja, za tem pa zaslužen počitek.
V četrtek zjutraj smo se po zajtrku odpravili proti Prilepu, ki je na vzhodu države. Nad mestom je na hribu Varoš slikovita srednjeveška razvalina s stolpom kralja Marka. Mestne znamenitosti so : kip Aleksandra Velikega, spomenik Karpalak, park Revolucije, tobačni muzej, tržnica.
Spomenik Aleksandra Velikega
Dragica, Zdenka - Prilep
Pot smo nadaljevali proti najvišje ležečemu mestu na balkanskem polotoku Kruševo, saj leži 1350 metrov nad morjem. Tu je bila ustanovljena t.i. Kruševska republika leta 1903 med Ilidensko vstajo. Iz Kruševa izhaja znani pevec Toše Proeski. Na žalost je v Novi Gradiški na Hrvaškem umrl v prometni nesreči. Tukaj je pokopan in ima spominski muzej. Kruševo ima odlična smučišča.
Mesto Kruševo
Grob pevca Toše Proeskega
Spominski muzej
Pot smo nato nadaljevali proti Bitoli, ki je mesto, ki leži na jugozahodu države. Je upravni, kulturni, industrijski, trgovski in izobraževalni center. Leži na severu doline Pelagonije, obdana z gorama Baba in Nidže. Je na križišču smeri: Jadransko - Egejsko morje - osrednji Balkan.
Zdenka, Dragica - glavni trg v Bitoli
Ogledali smo si tudi čudovit antični biser umetnosti Heraclea.
Heraclea
Proti večeru, pa smo krenili proti Ohridu, kjer smo se nastanili v hotelu Silkers, kjer se je prilegla večerja.
V petek zjutraj po zajtrku nas je avtobus popeljal proti jugu Ohridskega jezera, do samostana Sv.Naum. Pred samostanom je jezerce, ki je zelo privlačno zaradi svoje zelene barve in gladke gladine. Iz jezerca teče v Ohridsko jezero močan vodni tok, ki se nato v Strugi izteka kot reka v Črni Drim. Sprehodili smo se po okolici samostana.
Samostan Sv.Naum
Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali proti Debarskem jezeru, nato pa smo si še ogledali samostan Jovan Bigorski, manastir s čudovitim ikonostasom in čudodelno ikono sv.Janeza Krstnika. Zvečer, pa smo prispeli nazaj v hotel Belleue, kjer smo bili nastanjeni že prejšni dan.
V soboto zjutraj smo po zajtrku dali prtljago v avtobus in krenili proti Srbiji. Ustavili smo se v Aleksincu, kjer smo imeli po maši skupno malico.Nato, pa smo pot nadaljevali proti Sloveniji. Tako se je naše potepanje končalo, ki je bilo enkratno.
