Letos je bil prav poseben. Spremenila se je trasa teka, razdalja, profil, termin. Do sedaj je bil tek organiziran vsako leto v novembru, ko je vročina že popuščala ter nas je spremljalo hladno in deževno vreme. Nova trasa je nekaj posebnega, je bolj razgibana, gor in dol ravno prav popestri, si bolj v stiku z naravo. Prej se je teklo po asfaltni podlagi, dosti po pločnikih, večja gužva, opazoval si lahko samo hiše, jekleno pločevino. Skratka, sedaj lahko bolj uživaš ter občuduješ prečudovito naravo. Dolžina kroga se je povečala z 1035m na 2160m. Tek okoli ribnika ( ki je delno v senci ), po travnatih površinah je prava poezija, ki ti zbistri glavo.
Nova trasa Sladkih 6 - dolžina 2160 m
Presenečen sem bil, ko sem zagledal razpis za Sladkih 6, proti koncu meseca junija. Malo sem bil zaskrbljen, kako se mi bo to izšlo. Zaradi terapij, ki sem jih končal dva dni pred šesturnim tekom, nisem smel biti nič športno aktiven. Pa tudi treningi za takšen tek so mi manjkali.Odločil sem se, da se prijavim - pa bo, kar bo. Gnalo me je tudi to, da sem bil do sedaj poleg Zdravkota ter Radota - Wege na vseh udeležbah Sladkih 6. Prijavila se je tudi žena Zdenka in njena prijateljica Kristina.
V soboto, okoli 06:30 ure zjutraj sva pobrala Kristino ter se odpeljali v Sladki Vrh. Po dvigu darilnih paketov in štartnih številk smo poiskali kotiček v senci, da smo si postavili mizo, stola, kjer bomo imeli okrepčevalnico. Ob 08. uri je bil štart, počasen, brez prerivanja. Lepo je bilo spet teči v ultraški družbi, videti stare in nove obraze.
Nekaj utrinkov z trase Sladkih 6
Sonce je začelo čedalje bolj prepekati, postajalo je zelo vroče. Potrebno je bilo veliko piti, prijala pa je tudi osvežitev, ko je gasilec odprl ventil. Ura je še kar hitro minevala, kilometri so se nabirali. Večkrat sem se ustavil na naši okrepčevalnici, se malo odpočil, osvežil ter okrepčal. Presenečen sem bil na ženo Zdenko, ki je lepo krožila in nabirala km. Mislil sem, da bo več počivala. Tu pa tam sem malo poklepetal s kakšnim tekačem, da mi je čas hitreje minil. Zaradi utrujenosti sem moral tudi pešačiti, vročina je naredila svoje. Vzdušje v cilju je bilo enkratno. V šestih urah sem pretekel 49,7 km, žena Zdenka pa 30,2 km in je malo zaostala za svojim osebnim rekordom.
Miro, Zmago, Drago v cilju
Miro, Zdravko, Rado - edini trije na vseh udeležbah Sladkih 6
Organizacija je bila fantastična. Upam, da se drugo leto zopet vidimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar