četrtek, 30. oktober 2014

19. Ljubljanski maraton ( 26.10.2014 - poročilo )

Teden dni po Ultramaratonu Zagreb - Vukovar, čeprav mi ni uspelo preteči celega, sem pa naredil kar nekaj km in je bil dober trening pred Ljubljanskim maratonom. Zato sem se odločil, da si teden dni pred maratonom vzamem počitek, torej brez teka.

Tokrat nas je v vlogah "zajčkov" opremil  Duracell. Vsi poznamo Duracellovega zajčka, ki teče čez drn in strn, zdrži dlje in pride do cilja, medtem ko drugi zajčki že omagajo. Zajček je spodbujal, bodril in motiviral tekače, na zadnjem km, pa jim  je dodal turbo moč, da so iz  sebe iztisnili še zadnje atome energije, da zdržijo do konca in občutijo zmagoslavje. Moč baterije prihaja od znotraj iz njenega jedra in tudi tekači morajo poiskati moč za zadnji km v sebi, v svoji volji, v svojem srcu.



                                               Duracellovi   zajčki

Več let že opravljam vlogo "zajčka" na Ljubljanskem maratonu, ki sem jo vedno izpolnil.  Tudi tokrat mi je bila dodeljena vloga "zajčka" za čas 3:45 . Malo sem bil zaskrbljen, če bom uspešno opravil nalogo, ki mi je bila dana.  Poleg mene bo imel isto vlogo tudi TadejZ.  Letos je bila trasa malo spremenjena. Prej se je teklo dva kroga, sedaj pa je v enem  kosu. Prva polovica maratona je ista kot lani, s tem, da se je teklo v obratni smeri. Druga, pa je nova ( Trnovo, Vič, Rakovnik, Štempansko naselje, Žale ter nazaj v center, kjer je bil štart ). Prijavljeno je bilo rekordno število tekmovalcev, ki so imeli na voljo različne razdalje  10 km, 21 km ter 42 km.

V nedeljo zjutraj sva se z ženo Zdenko odpravila na pot. Ustavila sva se v Štempanskem naselju v Ljubljani, kjer je šla žena k bratrancu, sam pa sem peš nadaljeval proti centru. Na poti sem srečal nepoznanega tekača, s katerim sva malo pokramljala. Kar naenkrat sem se znašel na Kongresnem trgu, kjer je bil štart maratona. Najprej sem se odpravil do šotora, da prevzamem opremo, ki mi jo je Ero predhodno dvignil. Ko sem se preoblekel sem se podal na štart.



                                                 Miro v vlogi  "zajčka"

Počasi sem se prebijal skozi množico ljudi tako, da sem se še pravi čas postavil v cono za 3:45. Tam me je že čakal TadejZ in VanjaS, ki je imela pravtako isto vlogo kot midva. Štartali smo v intervalih. Nekje 7 min po štartu smo krenili.


                           
                                              Čakanje na štart  ...


                                                 ...   in  gremo  ,,,

Ker ni bilo gužve sem lahko takoj od začetka držal predvideni tempo 5,20 min/km. Okoli sebe sem imel kar tekaj tekačev, ki so imeli za cilj preteči maraton v tem času. Obetal se nam je lep dan, s soncem obdan. Kot ponavadi se je tudi tokrat zgodilo, da sotekači do polovičke še nekako zdržijo ta tempo, potem pa začnejo zaostajati.





                                    Ostala le še mala skupina tekačev

Potem, pa se nam pridružijo tekači, ki so štartali na  3:30 . Proti Štempanskem naselju so bili manjši vzponi. Naenkrat sem opazil, da ni več TadejaZ poleg nas. Tako sva z VanjoS sama vodila skupino, ki je tekla z nama. Brez problemov sva pretekla maraton v času  3:44:42 in tako izpolnila željena pričakovanja.


Ni komentarjev:

Objavite komentar