Na pot smo krenili 15. avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja iz Voglja pri Kranju. Prav ta dan, pa me je srečal Abraham. Tako sem ga praznoval na potovanju. Vožnja je potekala skozi Karavanški predor do Salzburga, kjer smo se ustavili. Salzburg je eno najpomembnejših avstrijskih mest. Leži na zahodu države, blizu nemške meje. Mogočna trdnjava Hohensalzburg je varovala vstop v dolino reke Salzach. Po slovensko se mestu reče Solnograd, to pa zato, ker je včasih tod okrog bilo veliko rudnikov soli. V Salzburgu se je leta 1756 rodil Wolfgang Amadeus Mozart, čudežni deček glasbe in eden največjih glasbenih umetnikov. Kljub zgodnji smrti pri 35 letih je ustvaril občudovanja vreden opus najrazličnejših glasbenih del. Mesto nam torej ponuja nekaj pomembnih znamenitosti : grad Hohensalzburg, Kapiteljski trg s stolnico, rezidenčni trg s palačo, pokopališče sv. Petra, Mozartovo rojstno hišo, slikovito ulico Getreidegasse, vrtovi Mirabell.
Po ogledu smo pot nadaljevali do Munchena, kjer smo se nastanili v hotelu Holiday Inn. Po večerji smo malo praznovali mojega Abrahama. V petek zjutraj smo se po zajtrku odpravili na jug Bavarske, zelo blizu avstrijske meje, kjer je sloviti grad Ludvika Bavarskega Neuschwanstein. Le par km iz Munchena je v zadnjem delu avtobusa močno počilo. Šofer je ustavil in šel pogledat , kaj se je zgodilo. Ugotovil je, da je šel stabilizator in zato se je avtobus nekoliko bolj nagnil na levo. Nadaljevali smo z vožnjo. Kaj kmalu nas je ustavila policija in nas pospremila do najbližjega parkirišča. Ko so pregledali avtobus so rekli, da z vožnjo ne moremo nadaljevati in da mora avtobus na popravilo. Pospremili so ga do prve avtomehanične delavnice, kjer bodo popravili napako. Medtem smo mi naročili drugi avtobus, ki nas je odpeljal do grada Neuschwanstein. Zgrajen nad divjo sotesko kot srednjeveška utrdba, je postal slaven kot Disneyjev pravljični grad. Nastal je v letih 1869 in 1886. Nedaleč od gradu je 92 m visoko postavljen Marijin most.
Nato smo pot nadaljevali ne daleč stran do kraja Weiss, kjer je čudovita baročna cerkev, ena najlepših tovrstnih v Nemčiji. Posvečena je bičanemu Kristusu. Leta 1738, pa se je zgodil čudež, ko so se oči na kipu napolnile s solzami. Takrat so začeli graditi sedanjo mogočno cerkev in vse bolj so prihajali romarji od blizu in daleč. Cerkev so dokončali leta 1754.
Po ogledu smo vožnjo nadaljevali do manjšega kraja Oberammergau, ki je znan po svojih pasijonskih igrah. Vsakih deset let uprizarjajo svetovni znani pasijon (Jezusovo trpljenje ) v spomin na zaobljubo ob prenehanju kuge. Imajo tudi muzej, posvečen pasijonskim igram.
Zelo blizu je tudi kraj Etttal, kjer smo si ogledali benediktinski samostan s cerkvijo. Proti večeru, pa smo se že vračali nazaj proti hotelu. Nekaj km pred Munchenu smo presedli nazaj na naš avtobus, ki so ga med tem že popravili ( ventile, ki uravnovesijo avtobus, pa niso nastavili, ker ni bilo več časa, zato je avtobus zgledal isto kot prej ) ter nas odpeljal do hotela. V soboto smo si najprej ogledali Munchen, ki je glavno mesto Bavarske in ima več kot milijon prebivalcev. Tu so zgodovino zaznamovali bavarski kralji, tu so danes doma pivo, oktoberfest in nogomet. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki ga zaznamujejo : Marijin trg in cerkev Naše Gospe, mestna hiša, cerkev sv. Petra, tržnica in cerkev bratov Assam, cerkev sv. Kajetana in rezidenca Wittelsbachov ( 1385 ) , družine, ki je vladala Bavarski skoraj 700 let. Mesto premore celo vrsto muzejev.
Po ogledu mesta smo pot nadaljevali do mesta Altotting, kjer je najbolj znana božja pot na Bavarskem. K " črni Materi Božji " romajo tisoči že stoletja, odkar je utopljeni deček čudežno oživel, ko so ga položili na oltar davnega leta 1489. Mesto imenujejo tudi srce Bavarske.
Potem smo pot nadaljevali do majhnega mesteca Marktl am Inn, ki je na vzhodu Bavarske ob reki Inn. Tu je bil rojen in krščen Jožef Ratzinger, nekdanji papež Benedikt XVI. Njegova rojstna hiša je danes urejena v spominski muzej. Okoli 18. ure smo se počasi vračali proti Sloveniji. Tik pred avstrijsko mejo nas je zopet ustavila policija. Povedali so, da so dobili prijavo, da neki avtobus visi v levo stran. Ko jim je šofer razložil, da so stabilizator že zamenjali, pa da ni bilo časa za nastavitev ventilov, so nas spustili naprej. Tako smo okoli polnoči prispeli v Voglje, kjer sva se z ženo Zdenko nato z avtom odpeljala proti Mariboru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar