Danes mineva dve leti,odkar ni več naše Lare.
Kako je hiša strašno prazna,
odkar tebe v njej več ni,
prej bila je tako prijazna,
zdaj otožna,tuja se mi zdi.
***
Ni več tvojega smehljaja
in ne stiska tvojih pridnih rok.
Čeprav že dve leti v grobu spiš,
v naših srcih še živiš in
spremljaš nas povsod,
kod vodi nas življenska pot.
Ni komentarjev:
Objavite komentar