Lavaredo Ultra Trail ( 29.06.2012 - poročilo )

V petek, 29.06.2012 po 6. uri zjutraj smo se z Zvonetom in njegovo ženo Irmo odpeljali preko Ljubljane,Rateč v Cortino d*Ampezzo,kjer bo potekal  120 km in 6000 m.v. Lavaredo Ultra Trail.Ta ultra se šteje tudi za kvalifikacije za Mont Blanc in prinaša 4 točke.

  Na poti nas je spremljalo lepo vreme.Sonce je močno pripekalo,zato smo se večkrat ustavili in se malo pritegnili in osvežili.Nekaj minut po 12.uri smo prispeli v znano smučarsko središče Cortino d*Ampezzo.Najprej smo poiskali hotel,kjer se bosta  namestila Zvone in njegova žena.Našli smo ga dokaj hitro,čeprav smo malo krožili po mestu.Po namestitvi sva se z Zvonetom odpravila prijavit in dvignit štartne številke.S seboj sva morala imeti vso predpisano opremo,ki jo je organizator pred dvigom štartne številke preveril.Tam sva srečala kar nekaj slovencev,ki so se prijavili za daljšo ali krajšo varianto.Ko sva opravila vse formalnosti,me je Zvone zapeljal v kamp Rocchetta,on pa se je vrnil nazaj v hotel.V kampu nas je bilo veliko slovencev ; Mitja,Vanja,Loni,Marjan,Srečko,Marjeta,Anita,Sebastjan,Tomaž,Peter,Natalija,Robi.Po popoldanskem počitku smo se po 17.uri odpravili na past party,ki je bila v neki telovadnici.Za jesti smo dobili makarone s kechapom.Ko smo pojedli smo se vrnili v kamp.

Počasi se je bližala ura,ko smo se morali odpraviti na štart.Pred samim štartom smo se morali čekirati.Ob 22.uri,pa se je začelo.Po kakšnem km smo že krenili v gozd,kjer se je že začelo vzpenjati.Začel sem dokaj dobro.Tekel sem s Tomažem in Petrom.Noč je hitro minila,nato pa so se začele težave.Imel sem probleme s želodcem,zato sem se slabo počutil in šlo mi je na bruhanje.Tempo je občutno padel.Nekje do 52 km mi je družbo delal Peter,nato pa je pospešil,tako da sem ostal sam in nadaljeval v svojem tempu.Ko sem se spuščal po soteski je sonce že močno pripekalo.Zato sem se večkrat osvežil z mrzlo vodo,ki je tekla ob poti.Kar nekaj krat sem si vzel nekaj minut za počitek.Na kontrolnih točkah mi je najbolj pasalo brezalkoholno pivo.Pred iztekom limita,ki je bil 32 ur sem imel od tri do štiri ure prednosti,ki sem jih obdržal na kontrolnih točkah.Nekje na stotem kilometru sva se srečala z Natalijo in  nato skupaj nadaljevala.V nedeljo,po drugi uri zjutraj sva prispela v cilj.Natalija je nato poklicala Petra,da je z avtom prišel in naju odpeljal v kamp.Utrujen sem se  spravil v spalno vrečo in zaspal.

Ko je sonce vzšlo sem se zbudil v nedeljsko jutro in sem se šel tuširat.Nato sem pripravil prtljago,ki jo bom dal v Zvonetov avto.Pustil sem si samo spalno vrečo in brisačo.Po 9.uri  sta prišla Zvone ter njegova žena Irma in skupaj smo se odpeljali na nedeljski izlet.Z avtom smo se odpeljali do koče Rif.Auronzo,ki je na 2333 m.v. pod Tre  Cime. Nato,pa smo peš nadaljevali.V popoldanskih urah,ko smo se vračali  smo poiskali senco in malo poležavali,nato pa smo se vrnili v Cortino d*Ampezzo.Zvone in Irma sta me povabila na večerjo.Ko sem se najedel, me je Zvone zapeljal v center mesta.V nekem kafiču sem si ogledal finalno tekmo v Evropskem prvenstvu v nogometu med Italijo in Španijo.Ko je bilo tekme konec sem se peš odpravil v kamp.Pričakalo,pa je je presenečenje.Moje spalne vreče in brisače ni bilo.Noč je bila kar hladna in nisem vedel,kako bom prestal noč.Na srečo  so se pojavili slovenci,ki so se  pravkar vrnili z celodnevnega plezanja in so bivali blizu mene.Ko sem jim povedal,kaj se mi je zgodilo, so mi posodili bundo – puhovko in neko tanko spalno vrečo,tako da sem lahko prespal noč.

V ponedeljek zjutraj sem izvedel,da je spalno vrečo in brisačo vzela Vanja,ker je mislila,da sem že odšel domov in da sem jo pozabil vzeti.Ko me je zagledala je bila presenečena.Po 9.uri sem se šel odjavit in čakal Zvoneta in Irmo,da prideta pome,da se skupaj odpeljemo do koče Rif.Cinque Torri.Nato smo nadaljevali peš in si ogledali pet vrhov ( Cinque Torri ) ter vojaški muzej iz prve svetovne vojne.Ko smo se vračali smo si ogledali še jezero Antorno in Misurina.Opoldne smo se začeli vračati proti domov.Vmes smo se tudi ustavili,da smo se osvežili in okrepčali.Okoli 20.ure zvečer smo srečno prispeli domov.

Lavaredo Ultra Trail je bil kar zahteven,toda ni mi žal,saj imaš kaj videti in uživati v čudoviti naravi.Zahvaliti se moram Zvonetu in Irmi za prevoz,oskrbo in čudovita izleta v Dolomitih.

                                                  Miro z opremo

                                      Srečko,Miro,Marjeta,Anita

                                Pasta party

                                        Pred odhodom na štart

                                                    Miro v tekaški opremi

                                                    Malo pred štartom

                                      Miro na kont.točki Rif.Auronzo  48,5 km

                                                 Miro - v ozadju Tre Cime
   

21.Maraton državnosti ( 22.06.2012 - poročilo )

Tudi letošnje leto je bil start malega maratona v poznem popoldanskem času.Štart in cilj teka je bil pred rokometno dvorano Zlatorog v Celju. Proga je potekala iz Celja proti Šmartinskemu jezeru mimo Gostilne Grad in nazaj do Celja.Za mali maraton se je teklo dva kroga .Trasa ni potekala ob jezeru, ampak v celoti po asfaltirani cesti in je bila zelo razgibana.

  Na tem teku sem leta 2006 dobil prvo medaljo za 3.mesto v kategoriji,odkar sem se začel ukvarjati s tekom.Progo sem prelaufal v času 1:40:16.Naslednje leto,pa mi je uspelo nekoliko izboljšati rezultat 1:39:49.Zato sem imel sedaj v planu izboljšati moj najboljši rezultat.Start teka je bil ob 18.uri.Vreme je bilo soparno in vroče.Prvi krog ( 10,5 km ) sem prelaufal v času 47,30 min.V drugem krogu,pa sem moral zadnjih 500 m šprintati,da sem lahko prehitel Artnak Jožeta,ki je bil vse skozi pred mano.Tako sem v cilj pritekel v času 1:38:57 in dosegel svoj najboljši rezultat ter 3.mesto v kategoriji  M 40 - 49 let.

                                   Miro, Ante Bilobrk, Franci Kotnik

                                       Malo pred startom

                                           Miro končuje 1.krog ( 10,5 km )

                               Miro,Kotnik Franci,Peternel Rok   M 40 - 49 let

2.Tek ob Dravi (17.06.2012 - poročilo )

Leto je hitro na okoli in zopet sem se udeležil Teka ob Dravi.Lani na 5 kilometrski razdalji,letos pa na 10 km.Štart teka je bil ob 11. uri.Sonce je že pošteno pripekalo.Začel sem dokaj hitro,toda po prvem kilometru se proga rahlo dvigne in tempo je občutno padel.Ko pa se je proga zravnala, sem nadaljeval v enakomernem tempu 4:25 min/km.Ves čas sem laufal skupaj z Žarkom  Močnikom.Šele v ciljnem šprintu mi je uspelo,da sem ga prehitel.Deset kilometrsko razdaljo sem prelaufal v času  46:04 .S časom sem bil zelo zadovoljen,saj hitrosti na trenigih ne treniram.

Po teku,pa je najbolj prijala osvežitev v bazenu.

                                 Miro in Žarko Močnik

                                          Miro v cilju

Gorski tek po Pohorju ( 02.06.2012 - poročilo )

Tokrat sem prvič odlaufal ta tek,saj sem prej zmeraj laufal daljšega iz Slov.Gradca do Maribora,ki je bil dolg 65 km.Tek poteka po markirani poti od Rogle, do koče na Pesku, Šumika, Areha, mimo hotela Bellevue do DRAŠ centra.Dolžina teka je cca 31km.
Po nočni službi sem se okoli 7.ure zjutraj odpeljal do DRAŠ centra,ki je pod Pohorjem,od koder smo se z avtobusom odpeljali na Roglo,kjer je bil štart teka.V planu sem imel,da s progo opravim pod tremi urami.Na Rogli nas je pričakala megla,vreme pa je bilo idealno za tek.Ob 11.uri smo štartali.Laufal sem skupaj z Francijem Kotnikom iz Zreč,ki se zadnje čase vse pogosteje srečujeva na tekih.Od samega začetka sva štartala malo rezervirano,nato pa sva tempo počasi stopnjevala.Kjer je bila proga navzdol,sva imela tempo pod 4:00 min/km.Odlično nama je šlo,dokler nisva zašla,toda ne po svoji krivdi.Nekdo nam je malo ponagajal z označbami in tako sva izgubila veliko časa in naredila odvečne km,da sva prišla na pravo pot.Tako sva ujela komaj zadnj tekače.Motivacija nama je v trenutku padla,zato sva v počasnem tempu nadaljevala do cilja.Razočarana sva prispela v cilj, v času 3:40:33 in naredila odvečnih 6 km.Sedaj komaj čakam drugo leto,da naredim "popravni izpit" in dosežem željeni cilj.

                                         Čakanje na štart

                                 Fotografiranje pred štartom

16.Nesov tek (22.05.2012 - poročilo )

Ker nisem imel delovnih obveznosti sem se udeležil Nesovega teka.ZZ mestni tek je bil  letos šestnajsti zapovrstjo. Gre za enega največjih brezplačnih tekov, katerega posebnost je tudi to, da je start v samem mestnem jedru Maribora. Rdeča nit prireditve je predvsem druženje ob zdravi zabavi, torej ob športu, spremlja pa jo tudi bogat program. Kar dela prireditev je edinstveno je to, da trasa teka poteka skozi največji nakupovalni center in da prvih 1000 udeležencev prejme majico. Teklo se bo po dveh trasah, daljši, ki meri 6,5 km in krajši, 3 km. Prireditev je torej primerna za vsakogar.
Prijavil sem se na 6,5 km.Vreme je bilo oblačno,pred tekom je tudi deževalo.Štart je bil ob 18.uri.Takoj po štartu sem tekel,kolikor se je pač dalo.Ta tek sem vzel kot trening hitrosti.V cilj sem pritekel v času 27,10 min,to je tempo okoli 4,10 min/km .

                                          Malo pred štartom

                                        Miro malo pred ciljem

32.Maraton treh src ( 19.05.2012 - poročilo )

Po napornem 48. urnem Ultramaratonu sem si vzel teden dni počitka,tako da nisem naredil niti kilometra.Sedaj me je čakala nova preizkušnja, Maraton treh src.Kot vem iz prejšnih let so bili vedno težki pogoji za tek.

   V soboto zjutraj smo se z družino odpeljali v Radence.Sonce je že toplo pripekalo.Sam sem se odločil za maraton,hčerka pa za tek na 5 km.Ta maraton sem vzel bolj kot trening,tako da čas mi ni bil pomemben.Pri dvigu startne številke sem srečal nekaj znanih obrazov TF.Ob  9 uri in 30 min je bil start.Začel sem dokaj hitro.Kmalu sem se pridružil » zajčeku » za 3:30 Avgustu Manfredi.Na sredini prvega kroga,pa sem malo pospešil in 21 km pritekel v času 1:38:01,kar ni bilo tako slabo.Večjih problemov nisem imel,počutil sem se dobro.V drugem krogu,pa je tempo malo padel.Postajalo je čedalje bolj vroče,zato sem se večkrat ustavljal na okrepčevalnicah.Kilometer pred ciljem,pa me je ujel  »zajček« na 3:30 .Nekaj metrov sem mu še sledil,nato pa je malo pred mano prišel v cilj.S časom 3:31:01 sem bil zelo zadovoljen,počutil sem se enkratno,občutek sem imel,da sem maraton odtekel z lahkoto.Potem smo šli z družino na pijačo.Najbolj mi je pasalo mrzlo pivo,nato pa smo se odpravili na kopanje v Malo Nedeljo ( BioTerme ).Ni lepšega po teku,kot je kopanje.Užival sem » sto na uro ».V večernih urah,pa smo se srečno vrnili domov.

48 h Ultramarathon Balatonfüred ( 11./13.05.2012 - poročilo )

Z ženo Zdenko sem odšel na to tekmo z enim samim ciljem,da popravim lansko razočaranje in da naredim okoli 300 km.Obenem,pa ta tek posvetim tragično preminuli hčerki Lari,ker bo v ponedeljek, 14.05.2012 ,druga obletnica njene smrti.

     Čez zimo sem pridno treniral in nabiral km.Večkrat sem imel v mislih ta tek.Študiral sem,kje sem ga lani polomil,da se mi ni poklopilo kot bi si želel.Ker mi ni dalo miru sem si naredil strategijo,koliko km moram doseči v določenih urah.Računal sem tudi na bolj ugodne tekaške pogoje.Napočil je dan »D« in z ženo Zdenko sva se odpravila na pot.

     V četrtek, 10.05.2012 sva okoli 14.ure krenila in po dveh urah in pol vožnje sva prispela v kamp,kjer se bo odvijal 48 urni Ultramaraton.Po namestitvi v bungalov sva šla na večerjo,ki pa je bila ista kot lani,široki rezanci z kislo smetano.Ker se nisem dovolj najedel,sem moral lakoto potešiti še v bungalovu.Zvečer sva se odpravila na sprehod po Balatonfüredu.Okoli 22.ure,pa sva legla k počitku.V petkovo jutro se prebudiva okoli 7.ure in zunaj sonce že močno greje.Vedel sem,da bo danes peklenski dan,glede vročine.Po zajtrku v miru spijeva kavo.Potem sem si šel pripravit vse stvari,ki bi jih rabil za tekmo.Zaradi lepše preglednosti sem si jih zložil na posteljo.

Nekaj po deseti uri sva dobila v bungalov dva sostanovalca ( madžara  - oče in sin ).Predstavil se je kot  Sarosi Gyula.Šele kasneje sem ugotovil,da bo to moj tekmec,s katerim se bova borila za drugo mesto.Ob 11.uri sem se oblekel v tekaško opremo in šel dvignit startno številko in čip.Start teka se je počasi bližal in postajal sem vse bolj nervozen.Ob 12.uri opoldne smo startali.Nisem se dal zmesti,zato sem tekel svoj tempo.V glavo sem si zabil,da moram zaradi vročine,čim več piti,da ne bi dehidriral.Prvih par ur je hitro minilo in kilometri so se kar nabirali.Komaj sem čakal,da bo sonce zašlo.Okrepčevalnica je bila dobro založena.Ob 21.uri se je že zmračilo,zato sem si vezel krajšo pavzo,da sem se lahko stuširal,preden sem se preoblekel in preobul,nato pa nadaljeval s tekom.Večinoma sem tekel skupaj z sostanovalcem Gyulo.Žena Zdenka,me je vedno spraševala,če imam kakšne želje.Noč je hitro minila in že se je začelo daniti.Posijalo je tudi sonce.Vedel sem,da nas bo danes zopet spremljala peklenska vročina.V 24.urah mi je uspelo narediti 162,9 km.Počasi se mi je začela hrana in pijača upirati.Pil sem čedalje manj.Zato sem poskusil s tekočim sadnim jogurtom in ugotovil,da mi zelo paše.Ker ga je kmalu zmanjlalo,je Zdenka skočila v trgovino po nove.To me je potem rešilo,da nisem dehidriral.Čez dan mi je madžar Gyula malo ušel,saj je naredil za okoli 10 km prednosti.Vedel sem,da imam še možnosti za drugo mesto.Proti večeru so nam obetali  močno nevihto z vetrom in da bo tekma lahko za določen čas prekinjena,kar pa se ni zgodilo.Okoli 19.ure sem naredil  200 km.Ob 21.uri sem se šel stuširat,preoblečt,preobut in najest,nato pa sem nadaljeval.Kilometri so se kar nabirali.Večkrat sem pomislil na prijatelje TF ,ki me spremljajo preko interneta,ki mi dajajo podporo in dodatno energijo, za kar sem vsem zelo hvaležen.Spomnil sem se tudi na mojega angela varuha,ki je vedno ob meni in me spremlja vsepovsod in ga zelo pogrešam.Večkrat se vprašam » Zakaj ? »,pa ne dobim odgovora.

     Okoli 01.ure,pa je začelo močno deževati in pihal je zelo močan veter,tako da se skoraj ni dalo teči.Nekaj časa sem še vztrajal,potem pa sem videl,da nima smisla,saj so laufali samo še trije tekači.

Naredil sem okoli 231 km in šel za dve uri počivat,da nevihta malo pojenja.Ob 03.uri  me je Zdenka zbudila,pogledal sem skozi okno in videl,da se je veter pomiril in dež skoraj prenehal.Hitro sem se oblekel in šel laufat.Tempo sem malo dvignil,ker sem hotel nadoknaditi izgubljeni čas.Tako sem v treh urah in pol naredil 30 km ( 260 km ) in naenkrat je bila ura 06.zjutraj.Počutil sem se enkratno.Najhitrejši krog sem imel  4:30 .Gyuli sem se prebližal na  2,7 km in mu močno dihal za ovratnik.Čas je hitro mineval in  naenkrat je bilo vsega konec.Malo mi je zmanjkalo,da bi dosegel znamko 300 km.Vendar tudi s 297,501 km sem zelo zadovoljen in obenem sem dosegel nov rekord : 48H NR, 48H NR – age ( 45 – 49 ) in tretje mesto absolutno.Na podelitev,ki bi bila ob 17.uri nisva čakala,ker bi bila potem pozna (glede trajekta,teme),zato sva takoj po tekmi spakirala stvari in se odpravila domov.Med vožnjo sva se morala tudi malo ustaviti,da ne bi zaradi utrujenosti zapeljal s ceste.Po 17.uri sva srečno prispela domov.Organizator mi je obljubil,da mi bo vse kar mi pripada, poslal po pošti.

      Vsem najlepša hvala za podporo in čestitke.Ogromno ste mi pomagali in mi vlivali dodatno energijo,ko sem jo najbolj potreboval.Res ste enkratni.Posebej se moram zahvaliti Zinki za sprotno poročanje in seveda ženi Zdenki,ki je zame skrbela kot za malega otroka,tako da mi ni nič manjkalo.Brez vaše pomoči bi mi težko uspelo doseči željeni cilj,zato vsem skupaj še enkrat iz srca najlepša hvala.