torek, 15. april 2014

100 milj Istre ( 11./13.04.2014 - poročilo )

Tekme se vrstijo ena za drugo, tako da ni časa za trening. Tokrat sem se udeležil  Ultra trail 100 milj Istre. Z razliko od lani je bila proga nekoliko spremenjena. Tekmo sem vzel kot dober trening za  Ultra Trail du Mont Blanc.
Tudi tokrat sva se z Zvonetom organizirala in se skupaj z boljšim polovicama odpravila v Umag, natančneje v turistično naselje Stella Maris, kjer je bilo treba urediti vse formalnosti za tekmo.  Predhodno smo si rezervirali apartma, ki je bil v neposredni bližini. Srečala sva veliko slovencev, od tega kar nekaj znanih obrazov. Nekateri, manj pripravljeni so šli na krajše variante (  105 km, 65 km ). Za 100 milj je bilo prijavljenih 159 udeležencev, od tega kar 36 slovencev.



                                    Zvone, Miro - dvoboj pred tekmo

             
                                      Dobro razpoložena pred štartom

 Po obilnem kosilu sva začela pakirati stvari ter se počasi odpravljati na avtobus, ki nas bo zapeljal v Labin, kjer bo štart ultre. Po dobri uri in pol vožnje smo prispeli.



                                 Vožnja z avtobusom na štart

Adrenalin je naraščal. Vsi smo postajali neučakani, saj smo komaj čakali da krenemo. Sledilo je skupinsko fotografiranje in ob 17.uri smo štartali.



                                         Skupinsko fotografiranje

Začel sem zelo počasi, skupaj z Zvonetom. En za drugim so naju prehitevali, vendar naju to ni motilo, saj sva vedela, da naju čaka še dolga pot do cilja. Ravninske dele sva pretekla, vzpone pa prehodila v bolj hitrem tempu.


                                                 Zvone  in  Miro

Kmalu sem spoznal, da mi je Zvonetov tempo prepočasen, zato sva se poslovila in si zaželela srečno pot do cilja. Tako sem nato sam nadaljeval v svojem tempu. Počasi sem se prebijal naprej. Kmalu se je spustil mrak in že je bilo treba pripraviti čelno svetilko. Čas je hitro mineval in počasi sem se prebliževal Učki, kjer je najvišji vrh Vojak 1396 m. Noč je bila jasna, sijala je mesečina, ne bi moglo biti boljše. Predno smo se začeli vzpenjati na Vojak smo se srečevali z ultraši, ki so štartali v Lovranu na 105 km razdalji. Sam pogled na vrh je bil prečudovit. Strnjena kolona z prižganimi svetilkami, ki se je pomikala proti vrhu, je bil nepozaben dogodek. Okoli  23:08 sem dosegel najvišjo točko. Nato je sledil spust skozi gozd, ki je bil kar zahteven, ker je bilo zelo spolzko. Šel sem bolj počasi in previdno, da se mi ne bi kaj zgodilo. Prispel sem do prve večje kontrolne točke Poklon  ( 41,43 km ), kjer sem se dobro okrepčal, nato pa nadaljeval v dobrem počutju. Vrhovi Veli Planik, Korita, Orljak, Gomila, Trstenik, Žbevnica so padali kot za stavo in znašel sem se na drugi večji kontrolni točki v Buzetu  (  81,93 km  -  07:32 uri  ), skoraj na polovici ultre. Tu mi je zelo pasal topli obrok  ( pašta ). Sendvič, sadni jogurt ter čokoladno mleko so stvari, ki sem si jih dal v vrečo na prijavi in so jih pripeljali na to kontrolno točko, so mi zelo prav prišle. Dobro okrepčan sem se odpravil naprej proti cilju. Na poti na Hum me je ujel hrvat Andrija Vanjak, s katerim sem potem skupaj nadaljeval. Pogovarjala sva se o raznih temah. Kmalu sva ugotovila, da sva oba udeleženca za letošnji  Ultra Trail du Mont Blanc. Ker je bil drugi del ultre bolj ravninski,  se je dalo lepo teči. Prečkati smo morali kar nekaj potokov. Za kontrolno točko Hum se nama je pridružil Miha Markovič, ki je bil z nama še malo dlje od jeza Botonega. Tu sva srečala ultraše na 65 km razdalji, ki so po isti poti nadaljevali do cilja. Z Andrijo sva na kontrolno točko Motovun  (  124,71 km ) prispela ob 17:21 uri. Tu , pa so se začele moje želodčne težave. Vse, kar sem pojedel in popil mi je šlo na bruhanje. Počutil sem se slabotnega. Pot sem nadaljeval sam v počasni hoji. Pred Bujami sem srečal Heleno Križanec, ki si je poškodovala nogo in je prav tako samo hodila. Tako sva zadnjih 14 km prehodila skupaj. V cilj sva prišla po 31 urah 39 min 26 s. Ura je bila 0:41:44 zjutraj. Z avtomobilom so naju takoj odpeljali v turistično naselje Stella Maris, kjer sva dvignila stvari, ki sva jih dala za na pot. Okoli  01:00 ure sem prišel v apartma, zbudil ženo, ki me je bila zelo vesela. Sledilo je tuširanje in zaslužen počitek. Okoli  06.30 uri je srečno prispel tudi Zvone. Ob 11.uri smo imeli kosilo, nato smo zapustili apartma in se odpravili v Umag, kjer je bila podelitev priznanj najboljšim. Proti večeru, pa smo srečno prispeli domov.
    Zahvaliti se moram Irmi in ženi Zdenki za skrb in odlično kosilo. Prav tako Zvonetu za dobro družbo. Upam, da ŠE KDAJ PONOVIMO.


Ni komentarjev:

Objavite komentar