Budimpešta se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu. Razdeljena je na 23 okrožij, vsako okrožje je občina. Na desnem bregu se nahaja
nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega
Stari Budim (Óbuda). Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na
Donavi je nastalo tudi nekaj otokov.
Severno od mestnega središča sta Margit
- sziget (Margaretin otok,
poimenovan po hčeri Béle IV., ki
je živela v otoškem dominikanskem samostanu iz leta 1251), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai sziget (Starobudimski
otok), na otoku Csepel sziget južno od mestnega središča je danes
rečno tovorno pristanišče.
Budimpešta, s svojimi sedmimi mostovi in treh
hribih,lepih stavb,parkov in drugih znamenitostih, je že dolgo
osvojila srca tekmovalcev iz
drugih držav.
Ker
dosti tečem na Madžarskem,pa sem letos dobil povabilo Veleposlaništva Republike
Slovenije v Budimpešti,da bi se spoznali in malo poklepetali. Zato sem se
odločil za maraton v Budimpešti. Žena Zdenka je na internetu poiskala
najugodnejše prenočišče – hostel,ki je bil od starta maratona oddaljen
približno 100 m
in ga rezervirala. Prijateljici Zinki je omenila,da greva na maraton V
Budimpešto.Zelo hitro je pokazala zanimanje,da bi šla zraven,obenem pa je še
omenila Slokiju,Suzani in Sandiju. Vsi so bili takoj za akcijo in že se je
oblikovala navijaška skupina,ki me bo spremljala in bodrila na maratonu.
V
soboto zjutraj,okoli 6.ure smo krenili na pot. Po štirih urah vožnje,z vmesnim
postankom,smo brez problemov prispeli v Budimpešto do hostla,kjer smo se nastanili. Nato smo se peš odpravili na ogled
mesta. Najprej smo si ogledali Trg herojev,nato smo mimo Operne hiše krenili do Donave,to je
bila Pešta,ko pa smo prečkali Verižni
most ,pa smo prišli v Budim in se potem čez isti most počasi vračali proti
hostlu. Vmes smo se ustavili v neki restavraciji, nekaj pojedli in popili.Imeli
smo premalo časa,da bi si peš pogledali vse znamenitosti. Predno smo šli v
hostel smo šli dvignit startno številko,potem pa smo šli še na Past – party. Po
16.uri smo naročili taxi,ki nas je odpeljal na veleposlaništvo. Ravno na dan
6.oktobra so organizirali Slovenski dan
na veleposlaništvu. Prireditev se je začela ob 17.uri v salonu veleposlaništva
s kulturnim programom, kjer so sodelovali Pevski zbor Avgusta Pavla z Gornjega
Senika,Pevski zbor Slovenskega društva iz Subotice in Ljudski pevci Slovenskega
društva v Budimpešti. Po kulturnem programu je sledilo prijateljsko, neformalno
srečanje.Srečali smo se z veleposlanico nj.eksc. Darjo Bavdaž Kuret, pooblaščeno
ministrico Dubravko Šekoranja ter gospodom Pavletom Toplakom ( oba se ukvarjata
s tekom ), s katerimi je potekal prijeten pogovor.

Na Veleposlaništvu RS v Budimpešti
Poobl.ministrica Dubravka Šekoranja , g.Pavel Toplak
Veleposlanica nj.eksc. Darja Bavdaž Kuret
Malo po 21.uri smo se vrnili v središče mesta in šli še malo na sprehod. Ko smo se vrnili,sem
bil že kar rahlo utrujen,tako da me je hitro pobralo.
Start
maratona je bil na Trgu herojev ob 9:30 uri. Prvi km so bili po centru Pešte, mimo
Operne hiše do Donave, gor in dol ob njej, čez Verižni most v Budim, gor čisto
do otoka -Margaret Island, spet nazaj
dol, čez spodnji most nazaj v Pešto, spet ob Donavi, zavoj v center in zadnji
kilometri proti Trgu herojev. Proga je skoraj ravna, edini klanci so en nadvoz
in spusti ter vzponi k reki. Ima pa zato kar precej ovinkov in nekaj kock ter
tramvajskih tračnic.




V planu sem imel maraton preteči v času med 3:15 in 3:20. Ves čas je bilo ob progi
zelo veliko ljudi, vzdušje je bilo super, popestrile so ga živa godba in glasba
iz zvočnikov. Z mojo navijaško skupino, ki me je bodrila in navijala smo se
večkrat srečali. Občutek je res enkraten, fantastičen, ki ti vliva dodatno
energijo, polno adrenalina in ti požene kri po žilah. Na polovici proge sem
imel čas 1:36:04 in so bili še dobri obeti za čas 3:15. Nekje okoli 35.km, pa
sem začel popuščati,ker so bili rahli vzponi. Posijalo je tudi sonce in
postajalo je čedalje bolj vroče. Tik pred ciljem srečam mojo navijaško
skupino,ki me je glasno vzpodbujala, vzamem slovensko zastavo in oddrvim proti
cilju. Ko sem bil že skoraj v cilju je »spiker« napovedoval moje ime in priimek
ter omenil, da prihajam iz Slovaške. Malo sem bil razočaran,da nas madžari
mešajo z slovaki. V cilju sem imel brutto čas 3:21:04, netto pa bi moral biti
za 40 sek boljši, saj sem startal v drugem startnem boxu, torej 3:20:24 .


Potem smo skupaj še malo navijali in čakali na ostale slovenske tekače, ki jih je bilo še
kar nekaj. Veliko jih je teklo v najrazličnejših kostumih – Rubikovo
kocko,NLP,gasilko,čarovnico itd. Maraton je teklo okoli 4300 tekačev in
tekačic.
Okoli
15.ure smo se odpravili proti domu. Vmes smo se ustavili na bencinski
črpalki,ki je ob avtocesti,preden je bil izhod za Mursko Soboto. Vse skupaj sem
povabil na pijačo,da se jim oddolžim za glasno navijanje ter bodrenje. Ravno ko
smo mislili iti domov, se je močno stemnilo, začel je pihati močan veter, ki ga
je spremljal močan naliv. Nekaj časa smo še lahko vozili,nato pa smo se morali ustaviti
na posebnem odstavnem pasu in počakati,da je nevihta pojenjala.
Zahvaliti se moram veleposlanici za povabilo ter prijetno druženje. Prav
tako navijaški skupini,ki je bila enkratna
ter upam, da me bodo še kdaj spremljali.