Potovanje na Islandijo in udeležba na maratonu - DAN 1
Tokrat sva se zopet odločila, da greva na potovanje v družbi društva Maratonc, z Markotom Roblekom in Igorjem Zonikom na čelu. Štartali smo 19.08.2025, v torek ob 22.00 uri iz Kranja z velikim avtobusom, saj nas je bilo vseh skupaj kar 54, večina tekačev, nekaj pa je seveda navijačev in seveda boljše polovice. Prišli smo okoli štirih zjutraj v München, ob sedmih pa smo imeli let za Reykjavik, kjer smo pristali okoli devete ure po njihovem času, tukaj so dve uri za nami.
Let Munchen - Reykjavik
pogled z ploščadi na mesto Reykjavik
V hotelu smo oddali prtljago in se z avtobusom odpeljali k eni od glavnih znamenitosti Reykjavika, to je objekt Perlan. Gre za ikonično zgradbo, v kateri je naravoslovni muzej, služi tudi kot učni laboratorij, kjer lahko gostje raziskujejo islandsko naravo skozi prizmo znanosti in človeškega dojemanja. V zgradbi pa najdemo tudi restavracijo, iz katere je ko smo že odhajali iz nje omamno dišalo in pa razgledno ploščad, od koder je lep pogled v vse smeri neba.
objekt Perlan
Kasneje pa smo odšli še na ogled mesta.
Reykjavik je glavno mesto Islandije, z okrog 120.000 prebivalci, je največje mesto in hkrati najbolj severno ležeča prestolnica na svetu. Leži nedaleč od polarnega kroga. Pozimi je svetlo le 4 ure, poleti pa so noči skoraj povsem svetle.
Reykjavik je prvo mesto na otoku, ki so ga za stalno naselili Vikingi. Ko so prišli Vikingi do obale, so videli da se iz zemlje kadi. Oblaki pare, ki se dvigajo iz geotermalnih vrelcev, so se dvignili visoko v nebo in prekrili območje, zato pravijo Reykjaviku tudi dimni zaliv.
Na poti v mesto smo si ogledali eno od znamenitosti mesta, to je največja cerkev v Reykjaviku, ki se imenuje Hallgrimskirkja ali Hallgrimurjeva cerkev. Ta 74 m visoka cerkev je vidna s skoraj vseh delov Reykjavika in omogoča lažjo orientacijo v glavnem mestu otoka.
Cerkev arhitekturno spominja na skale, gore in ledenike islandske pokrajine. Gradnja cerkve je trajala 45 let.
Hallgrimurjeva cerkev
Ogled glavnega mesta Reykjavik
Potovanje na Islandijo in udeležba na maratonu - DAN 2
Danes je bil dan za oglede ledenikov in slapov. Islandija je zelo vodnat otok - veliko padavin in seveda ledeniki, ki napajajo potoke in reke, ki se potem zlivajo čez pečine. 0gledali smo si ledenik Sólheimajökull, ki se nahaja na južni strani otoka in je del večjega ledenika Myrdalsjökull, ki pokriva aktivni vulkan Katla.
ledenik Sólheimajökull
Naslednja destinacija je bila ogled črne plaže Reynisfjara, ta velja za obvezen turistični ogled, če si na Islandiji. Plaža je bila nedavno izbrana za drugo najlepšo plažo v Evropi. Zaradi črnega peska, bazaltnih stolpov in njork, ki preletavajo obalo, je izredno slikovita, a obenem tudi zelo nevarna. Razlog za to so visoki valovi, ki se pojavijo od "nikoder", mirno morje nenadoma preplavijo zelo visoki in močni valovi, ki v najboljšem primeru zmočijo le čevlje in obleke obiskovalcev, v najslabšem primeru pa so zanje lahko usodni. Ti valovi nastajajo zaradi geološke zgradbe obale in moči oceana. Majhni valovi namreč združijo energijo, da nastane en velik, močan val. Podvodne skale njihovo silovitost še povečajo. Ko se pojavi tak val, z lahkoto v morje potisne odraslega človeka, ki se težko reši iz objema vode, poleg tega ima voda nekaj stopinj nad ničlo. Vodič nam je povedal, da je pred 14 dnevi 9 letna punčka tako izgubila življenje, kajti ko jo je zajel val, ji ni bilo več pomoči.
črne plaže Reynisfjara
Po ogledu črne plaže smo se odpeljali do polotoka Dyrhólaey, ki je znan po koloniji njork. To je nekje 110 - 120 m visok vrh, njegova najdaljša točka je najvažnejši del Islandije.
Sledil je še ogled dveh najbolj znanih slapov Seljalandsfoss in Skogarfoss, ter odhod v hotel.
slap Seljalandsfoss
slap Skogarfoss
Še nekaj včerajšnjih utrinkov iz južnega dela Islandije.
Potovanje na Islandijo in udeležba na maratonu - DAN 3
Danes smo se podali na ogled znamenitega Zlatega kroga. Če si na Islandiji je to must see. Vreme nam je tudi danes bilo zelo naklonjeno. Najprej smo se ustavili v narodnem parku Thingvellir Pingvellir. To je zgodovinska lokacija, kulturnega in geološkega pomena in je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Islandiji. Na tem mestu so se zbrali že davnega leta 930 vsi svobodni možje in ustanovili prvi parlament na svetu. Tam je ostal do l.1798. Narodni park je bil ustanovljen l.1930, kasneje so ga razširili, da bi zaščitili raznolike naravne pojave v okolici. Leta 2004 so park uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine. Narodni park je prvi narodni park na Islandiji in skrbi za zaščiteno nacionalno svetišče Islandcev - ohranitev parlamenta.
Skozi nacionalni park poteka tudi ogromna tektonska prelomnica dveh celinskih plošč, ameriška in evrazijska.
Nacionalni park Pingvellir
Pot smo nadaljevali do geotermalnega območja, kjer je veliko manjših in pa dva večja gejzirja. Gejzir je termalni izvir na zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak. Iz vode gejzirja se v velikih količinah izloča kremenova siga ali gejzirit. Vroča kamnina globoko pod zemeljskim površjem segreje vodo v podzemski hrambi do vretja, pritisk pa požene vodo v curku navzgor. Ko se shramba spet napolni in voda segreje, gejzir ponovno brizgne. To se dogaja v določenih presledkih, nekje na 10 minut.
Termalni izviri - Gezir
Sledil je še ogled veličastnega slapu Gullfos (Zlati slap), ki pada kar 32 metrov v dveh nivojih. Slap se nahaja v kanjonu reke Hvíta, ki se napaja z enormnimi količinami vode, zaradi taljenja ledenika Langjökull. Zlati slap se imenuje zaradi tega, ker je ob sončnem dnevu obsijan s sončnimi žarki. Ta slap je eden izmed najpriljubnejših turističnih znamenitosti v državi. Slap pada v razpoko nekje okoli 32 m globoko. Ozka, približno 20 m široka in 2,5 km dolga razpoka se razteza pravokotno na tok reke. Slikovit slap je eden najbolj fotografiranih in fotogeničnih islandskih slapov, s pešpotjo za slapom ga je mogoče najti v številnih knjigah in koledarjih.
slap Gullfos (Zlati slap)
In dan D - maraton
Utrinki z maratona
Potovanje na Islandijo in udeležba na maratonu - Dan 4 in 5
Kot sem že včeraj omenil je bil včeraj dan D ali 4.dan našega popotovanja namenjen maratonu. Vsega skupaj je bilo na različnih razdaljah okrog 17 786 tekačev. Zame je to bila poslovilna maratonska razdalja, saj bom od sedaj tekel samo še polmaratonsko razdaljo, to je 21,1 kilometra. Pogoji včerajšnjega maratona so bili zelo težki, spremljal nas je na trenutke kar močan veter, dež in še proga je bila zahtevna. To je bil zame že 52. maraton, ki sem ga spravil pod streho.
Današnji dan (nedelja) smo namenili ogledu geotermalnega območja Seltún v kraju Krýsoviku. Na tem območju prevladuje para z vulkanskimi odprtinami. Zeleni griči so v zemeljskih barvah, zlato, rjave, rdeče, roza, modre, rumene, bele in sive. Iz geotermalnih vrelcev se iz zemlje dviga sikajoča para v obliki blatnih mehurčkov in vrelih vročih vrelcev. Polotok Reykjanes je v celoti prekrit s polji lave.
Ogled geotermalnega območja Seltún
Pogledali smo si še most, kateri deli dve celini in sicer severno ameriško in euroazijsko.
Most med dvema celinama
Sledil je še obisk geotermalnega zdravilišča modre lagune. Laguna je umetnega izvora,pastelno modra voda je namreč stranski produkt bližnje geotermalne elektrarne Svartsengi, kjer se pregreta voda odvaja iz tal blizu toka lave in uporablja za zagon turbin, ki proizvajajo električno energijo. Po prehodu skozi turbine para in topla voda prehajata skozi toplotni izmenjevalnik, da zagotovita toploto za sistem za ogrevanje komunalne vode. Ta voda se nato dovaja v laguno. Leta 2012 je National Geographic Modro laguno označil za eno od 25 čudes sveta.
Modra laguna
Proti večeru še zadnji sprehod po mestu.
Res zanimivo, kaj vse vidiš
Ni komentarjev:
Objavite komentar