Veliki Klek, oziroma po nemško Großglockner, je s 3798m najvišji vrh Avstrije in Visokih Tur. Z vrha na katerem stoji križ, je lep razgled po večjem delu Avstrije, ob lepem vremenu pa razgled seže vse do Slovenije, kjer lahko vidimo Julijce, Karavanke in del Kamniško Savinjskih Alp.
Ne le z višino, Grossglockner pozornost od daleč vzbuja tudi z videzom, saj običajno zasneženi koničasti vrh buri človeško domišljijo že od nekdaj.
Vrh je zaradi razmeroma težkega dostopa osvojljiv le izkušenim gornikom z ustrezno planinsko opremo. Pod Velikim Klekom, pa se nahaja tudi eden največjih ledenikov v Evropi (Pastirica oziroma po nemško Pasterze), ki je na določenih mestih debel več kot 160m.
Tako ledenik kot tudi Veliki Klek, pa sta lepo vidna z alpske ceste Großglockner-Hochalpenstraße, ki pelje 2572m visoko.
Brez dvoma je alpska cesta Grossglockner / Veliki Klek ena najbolj slikovitih evropskih panoramskih cest. Vodi v osrčje narodnega parka Visoke Ture. Na 48 km dolgi cesti, ki se vije po naravnem gorskem terenu bomo na številnih zavojih čez drn in strn doživeli čudovito visokogorsko pokrajino naravoslovnih in panoramskih poti z edinstvenimi razstavami, informacijskimi točkami in spektakularnimi razgledi. Gorska cesta je v poletnih mesecih odprta od 5.30 do 21. ure. V lepih dneh se po njej pogosto že navsezgodaj zjutraj valijo cele kolone avtomobilov in motoristov, kar nekaj pa je tudi avtobusov in kolesarjev. Ti so med spustom prav predrzni in najhitrejši prehitevajo celo motorna vozila. Med temi so pogosto dragi športni avtomobili ali pa starodobniki, saj je slikovita gorska cesta pravi magnet za srečanja ljubiteljev avtomobilov in motorjev. Večina se poda do razgledišča pod Velikim Klekom. Mnogi nadaljujejo še vzpon mimo manjšega smučišča do vrha prelaza, ki pa ni tako spektakularen. Lepši razgledi na visoke gorske vrhove se obetajo šele nekaj kasneje, ko kratek odcep vodi še do razgledne točke Edelweiss spitze ( Planikin vrh, 2571 metrov ). Morda nas pozdravijo celo navihani svizci.
Svizci so mnogim žal znani le kot neutrudni zavijalci čokolade v eni izmed odmevnih reklam. Na višje ležečih travnatih pobočjih ob cesti pa jih je mogoče občudovati res od blizu. Na ljudi in cestni promet so se tod tako navadili, da nanje opozarjajo celo prometni znaki. Za bližnje srečanje je vseeno dobro imeti s seboj kakšen čim bolj naraven prigrizek (semena, oreščki) in nekaj potrpežljivosti. Poleg svizcev je mogoče z malo sreče videti še druge gorske živali in številne cvetlice. Nič čudnega, saj je območje del narodnega parka v pogorju Visoke Ture.
.jpg)
Odhod iz Slovenske Bistrice (Spar ob AC), ob 4.30 uri. Prestop meje na Karavankah in nadaljevanje mimo Beljaka in Spittala. Postopno vzpenjanje ob reki Möll proti najvišji avstrijski gori. Postanek v kraju Heiligenblut in obisk tamkajšnje cerkve. Vstop v nacionalni park Visoke Ture. Vožnja po najvišji alpski cesti v Evropi, ki vodi do ploščadi cesarja Franca Jožefa, od koder se nudi razgled na vrh Grossglocknerja ( 3797 m ) ter na ledenik Pasterze. Nadaljevanje z avtobusom do najvišje točke te gorske ceste – Edelweiss Spitze. Srečanje s svizci, čas za kosilo, nakup spominka …
Ni komentarjev:
Objavite komentar