V nedeljo, okoli osme ure zjutraj sva z ženo odpeljala proti Zagrebu. Z Davidom smo bili zmenjeni, da se dobimo na meji in potujemo skupaj, ker ne pozna poti. Ko smo prispeli na Sljeme sem bil malo presenečen, saj je bilo vsepovsod polno avtomobilov in težko je bilo najti parkirni prostor. Srečal sem kar nekaj znanih obrazov. Po dvigu štartne številke sem se oblekel v športno opremo in se šel malo razmigat.
Miro in David Kopič
Vreme je bilo sončno, sonce je že kar dobro pripekalo. Počasi se je bližal štart maratona, ki je bil ob pol enajsti uri. Teklo se je tri kroge, krog pa je bil dolg okoli 14 km. Premagati, pa smo morali tudi 500 zelo strmih kamnitih stopnic.
Horvatove stopnice
Ob pol enajsti uri smo štartali. Ker prvih 7 km poteka navzdol sem začel na polno, tempo okoli 4,20 min/km. Ko pa smo z makadamske ceste zavili na gozdno pot, pa sem močno zmanjšal. Teren je bil nagnjen, navzdol, bilo je spolzko, korenine, ozka pot. Skratka zame preveč nevaren, saj lahko hitro padeš in pride do poškodbe. Na splošno mi taki tereni ne odgovarjajo, ker zaradi sigurnosti, da ne bi prišlo do poškodbe, izgubim preveč časa, nekateri pa dosti pridobijo.Tako so me tekači na tem delu na veliko prehitevali. Prvi krog mi je dokaj dobro uspel, saj sem ga prelaufal v času okoli 1:16:00 .
Zaključek prvega kroga
V drugem krogu je tempo še dodatno padel. Tu je je zdaj poznalo, da nisem dobro pripravljen, da mi je manjkalo pravih treningov. Tako sem za drugi krog potreboval okoli 1:30:00 .
Utrujen, izčrpan v tretji krog
Vidno utrujen sem se odpravil v tretji krog. Vlekel sem se kot "stara baba ", na stopnicah, pa me je zabilo, tako da sem se moral večkrat počivati. Po vrhu, pa so me lovili še krči. Skratka - polomija. Za tretji krog sem potreboval okoli 1:45 00 ter končni čas 4:32:10 . Ko sem prišel v cilj mi je žena rekla, da izgledam zelo slabo. Tako, zdaj vem, kakšna je moja trenutna forma. Sedaj imam dovolj časa, da se dobro pripravim za UTMB.
Ni komentarjev:
Objavite komentar