Po dveh
tednih počitka, me je že čakala nova preizkušnja , 12. Urni tek v Vogau. Proga
je bila ravninska, krog je znašal 1829 m. Vreme je bilo oblačno, občasno je
rahlo deževalo. V planu sem imel preteči okoli 120 km.
Miro pred štartom
Štart je bil ob 8. uri. Začetni tempo sem imel med 5,00 –
5,15 min/km. Med tekom nas je spremljala raznovrstna glasba, ki nam je
vlivala dodatno motivacijo, da nam ni bilo dolgčas. Po štirih urah teka sem
pretekel 45,725 km in zaenkrat mi je
kazalo še kar dobro. Napočil je čas za prvi obrok hrane. Pojedel sem porcijo
makaronov, ki so mi dali dodatno energijo.
Pokončno, odločno
Še brez problemov
Med tekom sem tudi dosti pil, tako
da nisem imel nobenih problemov. Po sedmih urah sem pretekel 73,160
km. Naenkrat sem v želodcu občutil slabost in šlo mi je na bruhanje.
Poskušal sem bruhati, vendar več kot sline nisem spravil iz želodca. To se mi
je začelo dogajati odkar mi je umrla hčerka, torej pred štirimi leti. Prej teh
težav nisem imel. Zgleda, da bom moral poiskati strokovno pomoč, da odpravim to
težavo, ki me počasi spravlja ob živce.
Miro slaboten, brez motivacije, hoja
Tempo mi je
občutno padel. Začel sem se zavedati, da bom v takšnem stanju, težko dosegel
željeni cilj. Po desetih urah sem pretekel 95,108
km. Stanje se mi nič ni izboljšalo, še vedno sem se slabo počutil in
motivacija mi je začela padati. Tako sem zadnjo uro teka povsem popustil, ter
začel hoditi. Prednost, ki sem jo imel pred konkurenti je začela upadati. Pet
minut pred iztekom 12. Urnega teka, sem celo odnehal. To me je stalo 3. mesta v kategoriji, M50-59, saj me
je Avstrijec za cca 400 m prehitel. S
pretečenimi 108,24 km nisem bil zadovoljen, po vrhu pa še razočaran, da sem
v zadnjih minutah izgubil 3. mesto v
kategoriji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar