Tokrat sva z ženo dopust namenila za spoznavanje lepot Dolenjske. V torek dopoldne sva se odpeljala v Dolenjske Toplice, kjer sva se nastanila v apartma.
Prvi dan sva si ogledala grad Otočec, Kostanjevica na Krki, Kartuzijanski samostan Pleterje ter ogled Novega Mesta.
grad Otočec
Grad Otočec, kulturni spomenik državnega pomena, je edini vodni grad v Sloveniji. Njegove zametke predstavlja dvonadstropni stolpasti dvor, ki je bil pozidan sredi 13. stoletja. V prvi polovici 14. stoletja so mu prizidali obzidje, konec 15. stoletja pa je bilo zgrajeno še novo predgradje in venec obrambnih stolpov za njegovo utrditev. V prvi polovici 16. stoletja, ko je dobil tudi vhodni oglati stolp in ko je s prekopom desnega rokava reke Krke nastal umetni grajski otok. Grajsko stavbo obdaja park, oblikovan v angleškem krajinskem slogu. Najstarejša drevesa v njem so stara dobrih sto let. Grad je bil med drugo svetovno vojno požgan.
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki je najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest Osrednji del naselja leži na umetnem otoku na reki Krki. Ime kraja naj bi izviralo iz besede "Kostel" , utrjene cerkve s taborom. Prvič je bila omenjena leta1220 kot sedež županije, mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema paralelnima ulicama, se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglašen za kulturni spomenik. Zaradi pogostih poplav v preteklosti se je mesta oprijelo ime "dolenjske Benetke", tako da je bilo gibanje po mestu mogoče le s čolni. Na otok vodita dva večja lesena mostova, namenjena prometu. Čez Krko je speljan tudi Tercialski most, ki ga uporabljajo le pešci. Največ se jih odloči za ogled kulturne dediščine Galerije Božidarja Jakca, ki se nahaja v prekrasni stavbi bivšega cistercijanskega samostana, ki je bil ustanovljen leta 1234 ter tamkajšne Forma vive, kjer je mogoče videti značilne skulpture iz avtohtonega kakovostnega hrastovega lesa.
Kartuzijanski samostan Pleterje
Kartuzijanski samostan Pleterje je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Ta samostan je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Ustanovil jo je grof Herman I. Celjski leta 1403.
ogled Novega Mesta
Drugi dan sva imela v planu ogled Soteske, grad Žužemberk, izvir reke Krke, Trubarjeva domačija, Lehnjakovi pragovi.
grad Žužemberk z okolico
Žužemberški grad je eden najslikovitejših in tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Njegovi ostanki se mogočno dvigajo na strmem skalovju nad reko Krko. Kdaj je bil grad postavljen bi težko rekli. Omenja se letnica 1000, ki je bila vklesana nad vhodom v štirioglati romanski stolp, zraven pa je bila leta 1046 zgrajena grajska kapela Sv.Urha. Grad je bil v svoji zgodovini mnogokrat dozidan. Največjo dozidavo pa omogoči turški davek v letih 1526 do 1533, ko so grad utrdili s sedmimi obrambnimi stolpi ali bastijami. Grad postane nezavzeta trdnjava. Grad in kraj naj bi dobila ime po staro nemški besedi "sousen" , kar pomeni šumeti, bučati, po šumenju reke Krke preko naravnih lehnjakovih slapov pod gradom.
izvir reke Krke
Izvir reke Krke se nahaja severozahodno od naselja Krka v občini Ivančna Gorica. Voda na površje priteče ob umetnem vhodu v Krško jamo, ki je ob visokih vodah poplavljen, takrat je tudi jama nedostopna. Krka se po 94 km, pri Brežicah izlije v reko Savo.
Trubarjeva domačija
Trubarjeva domačija se nahaja v vasi Rašica na Dolenjskem. Vse današnje zgradbe stojijo na mestu, na katerem je stala hiša domnevnih Trubarjevih sorodnikov z mlinom in žago. Ti objekti so novejšega datuma, stari samo kakih 200 let. Torej ne gre za objekte izpred 500 let, ko se je rodil Primož Trubar.
Lehnjakovi pragovi na Krki
Krka je edina slovenska reka, v kateri se izloča lehnjak. Lehnjak nastaja v razmeroma plitvi vodi, iz katere se izloča raztopljeni apnenec, ki se nabira na rastlinah v rečni strugi. Ko rastline odmrejo, ostane luknjičava usedlina. Tako se oblikujejo lehnjakovi pragovi.
Tretji dan sva si ogledala Klevevž, Metlika, kraj Otok, izvir reke Krupe, reka Kolpa.
Klevevž
Klevevž je naravna toplica na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja sotesko z manjšimi slapiči, ki ga omenja že Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Ob vznožju zadnjega slapa je na desnem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška toplica, ki ob geološkem prelomu na dan priteče s temperaturo 24,8 stopinj C.
grad Metlika
romarsko središče Tri fare v Rosalnicah
belokranjsko letališče Otok
Belokranjsko letališče Otok slovi po reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, od koder so v Bari med drugim prepeljali tudi sto britanskih ujetnikov, ki so jih partizani rešili iz taborišča pri Mariboru.
izvir reke Krupe
Pod več kot 30 metrov visoko nalomljeno skalno steno brbotajo kraški izviri reke Krupe. Tu se stekajo podzemne vode belokranjskih hribov. Ob strugi reke, ob kateri se vije učna pot, boste preko brvi, mimo treh mlinov in jame Judovska hiša, prišli do nahajališča svetovno znane jamske školjke Congeria jalzici in bele človeške ribice.
reka Kolpa obdana z bodečo žico
večerja ob reki Kolpi
belokranjska narodna noša
