V soboto, okoli 05.uri zjutraj sva se z ženo Zdenko odpravila na pot. Ker sem se s kalkuliral, sva hitro spoznala, da bova zelo pozna ali celo zamudila na start. Še zdaj ne vem, na kaj sem študiral, saj za to pot od doma potrebujem najmanj tri ure vožnje. Postajal sem vse bolj živčen in nervozen. Ko sva prispela na Petrovo Brdo, sva po vrhu vsega iskala še, kje je start maratona in še tako dodatno izgubljala dragocene minute. Pet minut pred startom ( start ob 8.uri ) sva prispela. Na hitro sva morala najti parkirišče, kar je bilo zelo težko. V parih sekundah sem se preoblekel in odhitel dvignit startno številko in čip. Uspelo mi je dvigniti številko, za čip pa sem bil prepozen. Potem sem hitro oddrvel na štart in prispel še pravočasno. Z organizatorjem ( Jožko D. ) sem se zmenil glede čipa in že je bil start.
Prvi km so bili takoj v klanec, zato je bil tempo bolj počasen. Sonce je že kar pripekalo, vendar ni bilo hudo, saj smo večinoma tekli po gozdnih poteh, kjer je bila senca. Do Črne prsti mi je šlo solidno, potem pa je sledil spust, ki me je zelo upočasnil, zaradi neravnega terena in kamenja, vse do Kala, kjer smo prešli na asfalt. Tu sem, nato malo dvignil tempo. Počasi sem že čutil rahle krče na nogah.
Še zadnji km ...
V Hudo južno sem prispel v času 3:38:50 , kjer sem srečal ženo Zdenko. Sledil je zelo strm vzpon na Durnik in nato na Porezen. Na vrh Porezna sem prispel nekje v času 5:15:00 in sledil je samo še spust do cilja. Malo pred ciljem me je ujel Andrej Mederal, s katerim sem potem skupaj tekel do cilja. S časom 6:23:19 sem bil zadovoljen in srečen, da se je vse skupaj dobro izteklo, glede na to, kako se je vse začelo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar