sreda, 31. oktober 2012

17.Ljubljanski maraton ( 28.10.2012 - poročilo )


Tudi letos sem se prijavil za  » zajčka – 3:45 » na  17.Ljubljanskem maratonu.Trasa proge je bila ravninska.Start teka je bil na Slovenski cesti,cilj  na Kongresnem trgu.Trasa je potekala po ulicah in cestah v središču mesta,Viču,Šiški in Bežigradu.Na trasi so bile 4 okrepčevalnice in 4 vodne postaje.
Obetalo se je rekordno število tekačev,ki pa se zaradi slabega vremena ni zgodilo,saj  jih je veliko odpovedalo.

Minilo je teden dni od Ultramaratona Zagreb – Vukovar in že je tu nova preizkušnja.Vmes sem opravil dva treninga po 15 km.

   Ko sem se v nedeljo zjutraj zbudil sem pogledal skozi okno in bil presenečen,kajti zunaj je bilo vse belo.Zapadlo je okoli 1 cm snega.Vedel sem,da bodo danes malo težji pogoji za tek.Odločiti sem se moral za primerno opremo.Okoli 8.ure smo z ženo ter hčerjo krenili na pot.Vožnjo sem prilagodil vremenskim razmeram.Ob avtocesti je bilo veliko podrtih dreves.Ženo in hčerko sem odložil v Štempanskem naselju pri njenem bratrancu,tam parkiral in se počasi peš odpravil na maraton.Najprej sem poiskal Erota,ki je zame že vnaprej dvignil vrečko s startno številko ter majico za  » zajčka na 3:45 ».Nato sem še pravi čas oddal stvari v garderobo,ker je potem  bila že velika gužva.Po dvigu balona sem se odpravil na start,ki je bil ob 10:30 uri.Na začetku je bilo malo gužve,ki pa je potem kar hitro  izginila.Tempo je bil 5,20 min/km in sem se ga kar dobro držal.Počutil sem se v redu in sem brez problemov opravil svojo nalogo.Šel sem na bruto čas in v cilj pritekel v času 3:44:20 .Takoj sem se odpravil po stvari,se preoblekel ter se počasi odpravil proti Štempanskem naselju k ženinem bratrancu.Ko sem prišel, me je že čakala topla juha,ki se mi je zelo prilegla in me malo pogrela.Ko sem se najedel,pa smo se počasi odpravili domov.

                                        Miro v vlogi  "zajčka" - 3:45

Ultramaraton Zg.-Vukovar 344,1 km (16.-20.okt.2012 - poročilo )


Memorijalni  Ultramaraton se organizira že 11.- tič po vrsti,v spomin na prostovoljce HOS-a kot tudi na vse ostale vojake Hrvaške vojne,ki so septembra 1991.leta krenili iz Zagreba proti Vukovarju,v obrambo Hrvaške.

V torek,16.oktobra zjutraj,malo po 7.uri smo se Boris,Srečko,Marjeta in jaz z avtom odpeljali v Zagreb,kjer je bil start ultramaratona Zagreb – Vukovar.Za ta dan je bila vremenska napoved zelo slaba.Celo pot nas je spremljal dež in tudi ozračje se je precej ohladilo.Večkrat sem pomislil,kako naj se oblečem.Ko smo prispeli v Zagreb smo najprej poiskali parkirni prostor,ki je bil najbližje startu,potem pa smo se šli prijavit in dvignit startne številke.Po naključju sem dobil isto startno številko ( 103 ) kot lani in upal,da bo tokrat  bolj srečna.Srečal sem iste face kot ponavadi,mogoče je tu pa tam kakšen novi ultramaratonec.Oblekel sem si dolge pajkice, «antišvic« majico,preko anorak in nato še majico,ki nam jo je dal organizator.S sabo sem vzel tudi rokavice.


                                        Marjeta, Miro, Srečko, Martina



1. Etapa :   Zagreb – Ivanić Grad  50,6 km

Na startu se je zbralo 13 ultramaratoncev in 3 ultramaratonke.Iz Slovenije smo bili samo mi štirje.Pred startom je še rahlo deževalo.Po uvodnem govoru in polaganju venca padlim je sledil start ultramaratona.Skozi Zagreb ( 15km ) nas je spremljala policija,zato smo morali teči v skupini.Ko smo prišli iz Zagreba se je kolona raztegnila,posijalo je tudi sonce.Ker mi je postajalo čedalje bolj vroče sem moral sleči anorak.Tekel sem skupaj z Nedeljkom Džurinom.Tempo sva imela okoli 5,30 min/km.Ko sva že prišla v Ivanič Grad sva 2 km pred ciljem, malo popustila in prehitela naju je Martina,nato pa še Mirko Ervačić.V cilj pritekel v času 4:44:07 in bil s časom zelo zadovoljen ter sem bil 5.absolutno.Brez problemov bi lahko bil tretji,ker sem se dobro počutil in nisem imel nobenih problemov.Pač,pa sem hotel,da bi skupaj z Nedeljkom prišla v cilj,vendar je na koncu že malo omagal.Večerja je bila dobra.Spali smo v Dijaškem domu.Spal sem bolj slabo.






2.Etapa :   Ivanić Grad – Novska   72,0 km

Za razliko od včeraj je bilo današnje vreme bolj idealno za tek.V prejšni etapi ni nihče odstopil,tako da smo danes vsi startali.Proga razgibana,kar precej manjših vzponov.S seboj nisem vzel nobenega gela.Tekel sem skupaj z Nedeljkom.Tempo sva imela okoli 5,40 min/km.Sonce je že kar pošteno pripekalo.Do 55.km sva tekla skupaj,nato pa je Nedeljko zaostal,zaradi poškodbe s tetivo in kasneje odstopil.Sam,pa sem nadaljeval v istem tempu do cilja in skoraj ujel tretjeplasiranega ultramaratonca Elvira Rakipoviča,ki se je moral na koncu kar dobro potruditi,da ga nisem prehitel,saj sem za njim zaostal za slabi 2 minuti.V cilj sem pritekel v času 6:58:52  ter bil 4.absolutno in tretji od moških.Večerja super,spal bolj slabo.



                                      

                                      

                                                    Miro, Elvir Rakipovič
                                        
 3. Etapa :  Novska – Slavonski Brod   90,5 km

Na včerajšni etapi odstopilo 5 ultramaratoncev.Današnja etapa daljša za 5 km,kot trdi organizator.Danes sem celo etapo tekel sam,zato sem malo popustil in tekel tempo okoli 6,45 min/km.S sabo nisem vzel nobenega gela.Sonce kar močno pripekalo.Nekje 5 km pred ciljem me je spremljalo spremljevalno vozilo,zaradi varnosti.V cilj pritekel v času 10:42:26 in zasedel 5.mesto absolutno.Večerja super,spal bolj slabo.






4. Etapa :  Slavonski Brod – Osijek   84,0 km

Na včerajšni etapi ni nobeden odstopil.Nekje do 20 km sem tekel skupaj z Martino,tempo okoli 5,40 min/km,nato je odšla naprej,jaz pa sem nekoliko zmanjšal tempo in sam nadaljeval  do cilja.Bilo je veliko » neskončnih » ravnin,prometa.Ker je sonce neusmiljeno pripekalo sem se moral z vodo večkrat hladiti.Pred Osijekom me je čakala policija,ki me je nato spremljala do cilja.V cilj pritekel v času 9:32:31 in zasedel 4.mesto absolutno.Limit,pa je bil kar navit in sicer 10 ur in 30 min.Večerja super,spal zelo slabo.Z Borisom sva imela sostanovalca,ki je celo noč rogovil po sobi.            


                                         Srečko, Marjeta, Miro, Nikola

                                                 



 5.Etapa :  Osijek – Ovčara   47,0 km

Danes nas je čakala še zadnja etapa.Včeraj odstopila 2 ultramaratonca.Žal,med njima tudi Srečko,ki je imel težavo s pokostnico.Danes ,nekih velikih apetitov nisem imel,zato mi je bil cilj,da pridem v limitu.Že skoraj od samega starta sem tekel skupaj z Draganom Kopeckim.Na začetku sva imela tempo okoli 5,30 min/km in sva nato počasi popuščala.V cilj sva pritekla skupaj v času 5:10:45 in si delila 4.mesto absolutno.Skupni čas vseh etap sem imel 37:08:41,kar je do sedaj to moj najboljši čas ( prej 39:15:51 ) in dosegel 4.mesto absolutno in 3.mesto med moškimi.Ultramaraton je končalo 6 ultramaratoncev  in 3 maratonke.Drugič zaporedoma je zmagal Boris Ivanovič,tako ga čaka samo še ena zmaga,da dobi veliki pokal v trajno last.






                                   Skupinska slika ultramaratoncev na Ovčari




sobota, 13. oktober 2012

27.Budapest Spar Marathon ( 07.10.2012 - poročilo )


Budimpešta se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu. Razdeljena je na 23 okrožij, vsako okrožje je občina. Na desnem bregu se nahaja nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim (Óbuda). Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov. Severno od mestnega središča sta Margit - sziget (Margaretin otok, poimenovan po hčeri Béle IV., ki je živela v otoškem dominikanskem samostanu iz leta 1251), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai   sziget (Starobudimski otok), na otoku Csepel sziget južno od mestnega središča je danes rečno tovorno pristanišče.
Budimpešta, s svojimi sedmimi mostovi in treh hribih,lepih stavb,parkov in drugih znamenitostih, je  že dolgo  osvojila  srca tekmovalcev iz drugih držav.


     Ker dosti tečem na Madžarskem,pa sem letos dobil povabilo Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti,da bi se spoznali in malo poklepetali. Zato sem se odločil za maraton v Budimpešti. Žena Zdenka je na internetu poiskala najugodnejše prenočišče – hostel,ki je bil od starta maratona oddaljen približno 100 m in ga rezervirala. Prijateljici Zinki je omenila,da greva na maraton V Budimpešto.Zelo hitro je pokazala zanimanje,da bi šla zraven,obenem pa je še omenila Slokiju,Suzani in Sandiju. Vsi so bili takoj za akcijo in že se je oblikovala navijaška skupina,ki me bo spremljala in bodrila na maratonu.
     V soboto zjutraj,okoli 6.ure smo krenili na pot. Po štirih urah vožnje,z vmesnim postankom,smo brez problemov prispeli v Budimpešto do hostla,kjer smo se  nastanili. Nato smo se peš odpravili na ogled mesta. Najprej  smo si ogledali  Trg herojev,nato  smo mimo Operne hiše krenili do Donave,to je bila Pešta,ko pa smo prečkali  Verižni most ,pa smo prišli v Budim in se potem čez isti most počasi vračali proti hostlu. Vmes smo se ustavili v neki restavraciji, nekaj pojedli in popili.Imeli smo premalo časa,da bi si peš pogledali vse znamenitosti. Predno smo šli v hostel smo šli dvignit startno številko,potem pa smo šli še na Past – party. Po 16.uri smo naročili taxi,ki nas je odpeljal na veleposlaništvo. Ravno na dan 6.oktobra  so organizirali Slovenski dan na veleposlaništvu. Prireditev se je začela ob 17.uri v salonu veleposlaništva s kulturnim programom, kjer so sodelovali Pevski zbor Avgusta Pavla z Gornjega Senika,Pevski zbor Slovenskega društva iz Subotice in Ljudski pevci Slovenskega društva v Budimpešti. Po kulturnem programu je sledilo prijateljsko, neformalno srečanje.Srečali smo se z veleposlanico nj.eksc. Darjo Bavdaž Kuret, pooblaščeno ministrico Dubravko Šekoranja ter gospodom Pavletom Toplakom ( oba se ukvarjata s tekom ), s katerimi je potekal prijeten pogovor.

                                   Na Veleposlaništvu RS v Budimpešti


                       Poobl.ministrica Dubravka Šekoranja , g.Pavel Toplak

                             Veleposlanica  nj.eksc. Darja Bavdaž Kuret

Malo po 21.uri smo se vrnili v središče mesta in  šli še malo na sprehod. Ko smo se vrnili,sem bil že kar rahlo utrujen,tako da me je hitro pobralo.
     Start maratona je bil na Trgu herojev ob 9:30 uri. Prvi km so bili po centru Pešte, mimo Operne hiše do Donave, gor in dol ob njej, čez Verižni most v Budim, gor čisto do otoka  -Margaret Island, spet nazaj dol, čez spodnji most nazaj v Pešto, spet ob Donavi, zavoj v center in zadnji kilometri proti Trgu herojev. Proga je skoraj ravna, edini klanci so en nadvoz in spusti ter vzponi k reki. Ima pa zato kar precej ovinkov in nekaj kock ter tramvajskih tračnic.





 V planu sem imel maraton preteči v času  med 3:15 in 3:20. Ves čas je bilo ob progi zelo veliko ljudi, vzdušje je bilo super, popestrile so ga živa godba in glasba iz zvočnikov. Z mojo navijaško skupino, ki me je bodrila in navijala smo se večkrat srečali. Občutek je res enkraten, fantastičen, ki ti vliva dodatno energijo, polno adrenalina in ti požene kri po žilah. Na polovici proge sem imel čas 1:36:04 in so bili še dobri obeti za čas 3:15. Nekje okoli 35.km, pa sem začel popuščati,ker so bili rahli vzponi. Posijalo je tudi sonce in postajalo je čedalje bolj vroče. Tik pred ciljem srečam mojo navijaško skupino,ki me je glasno vzpodbujala, vzamem slovensko zastavo in oddrvim proti cilju. Ko sem bil že skoraj v cilju je »spiker« napovedoval moje ime in priimek ter omenil, da prihajam iz Slovaške. Malo sem bil razočaran,da nas madžari mešajo z slovaki. V cilju sem imel brutto čas 3:21:04, netto pa bi moral biti za 40 sek boljši, saj sem startal v drugem startnem boxu, torej  3:20:24 .



Potem smo  skupaj še malo navijali in čakali  na ostale slovenske tekače, ki jih je bilo še kar nekaj. Veliko jih je teklo v najrazličnejših kostumih – Rubikovo kocko,NLP,gasilko,čarovnico itd. Maraton je teklo okoli 4300 tekačev in tekačic.



    Okoli 15.ure smo se odpravili proti domu. Vmes smo se ustavili na bencinski črpalki,ki je ob avtocesti,preden je bil izhod za Mursko Soboto. Vse skupaj sem povabil na pijačo,da se jim oddolžim za glasno navijanje ter bodrenje. Ravno ko smo mislili iti domov, se je močno stemnilo, začel je pihati močan veter, ki ga je spremljal močan naliv. Nekaj časa smo še lahko vozili,nato pa smo se morali ustaviti na posebnem odstavnem pasu in počakati,da je nevihta pojenjala.
      Zahvaliti se moram veleposlanici za povabilo ter prijetno druženje. Prav tako navijaški  skupini,ki je bila enkratna ter upam, da me bodo še kdaj spremljali.






sreda, 3. oktober 2012

18.Varaždinski polmaraton ( 23.09.2012 - poročilo )

Ko sem malo pobrskal po arhivu,sem ugotovil,da sem leta 2008,že tekel ta polmaraton.Prelaufal sem ga v času 1:30:32.Tako,da mi je bila trasa proge sedaj poznana.
      V nedeljo zjutraj,okoli pol osme ure sva se z ženo Zdenko odpeljala v Varaždin.Malo sva "lutala" po mestu,preden sva našla stadion "Svoboda",kjer je bil start polmaratona.Po dvigu startne številke,sem šel na ogrevanje.Ker je bilo oblačno vreme,sem upal na kakšen boljši rezultat,od prejšnega polmaratona.Start je bil ob 10.uri.Začel sem kar hitro,tempo okoli 4:10 min/km.Na 10.km sem imel čas 41,55 min.Po 11.km sem vzel gel.Problemov nisem imel.V cilj sem pritekel v času 1:31:05,povprečni tempo 4:19 min/km in za minuto izboljšal čas od prejšnega polmaratona.



                                Miro v gužvi -  na začetku polmaratona

3.EKO Maraton ( 16.09.2012 - poročilo )

Po dolgem času sem se zopet odločil odteči polmaraton.Zanimalo me je,v kakšnem času ga lahko pretečem.Ta polmaraton sem enkrat že pretekel in sicer v času  1:36:25.
  Polmaraton je potekal v Mariboru.Start je bil ob 10.uri.Vreme je bilo rahlo oblačno,idealno za tek.Na startu sem srečal Avgusta Manfredo,ki je bil zajček za 1:30:00.Držal sem se ga nekje do 5.km,potem pa sem ga pustil naprej,ker je imel zame prehud tempo.Na 10.km sem imel čas 43,52 min.Bolj,ko sem se bližal cilju,bolj je začelo sonce pripekati.V cilj sem pritekel v času 1:32:06.V cilju sem srečal,kar nekaj znanih obrazov.Pogovarjal sem se z Erotom,ki me je vprašal,če grem naslednji vikend na polmaraton v Varaždin. Odgovoril sem mu,da ne grem.Ko pa sem prišel domov,pa sem si premislil in se prijavil.

                                     

                                                   Miro v cilju