Žena Zdenka je že predhodno rezervirala 4 dnevni apartma v Paliću, zelo blizu tekaškega dogajanja. Tako sva v četrtek, 11.06.2015 ob 08.uri krenila na pot. Najhitrejša pot do Palića je po avtocesti mimo Blatnega jezera in Budimpešte ( 531 km ). Po petih urah in pol vožnje sva prispela. Ko sva se nastanila, sva si šla ogledat Palić, ki je le nekaj km oddaljen od Srbske - Madžarske meje.
Miro in Zdenka v parku, ob jezeru
Miro ob progi, kjer se je teklo
Je jezero in vas z istim imenom, ki se nahaja 8 km vzhodno od Subotice. Vedno ponuja nekaj novega. Čudoviti objekti iz zgodnjega 20.stoletja ( vodni stolp, Velika terasa, Ženski štrand, Glasbeni paviljon ), prelep park, prepoznavno jezero ter kot mir in tišina, naredi Palić kot idealen kraj za sprostitev in uživanje. V Paliću se lahko nastaniš v hotelih visoke kategorije, obnovljenih luksuznih vilah zgrajenih v tako imenovanem "Palić stilu" ali številnih zasebnih nastanitvenih zmogljivostih. Odlične restavracije in bari, športni in rekreacijski objekti, tri plaže, termalni bazeni, živalski vrt, kolesarske in pohodniške steze, paleta dogodkov, dinamično kulturno življenje, prosti čas, naredijo celovito ponudbo turističnega središča Palić.
Miro, v ozadju "Ženski štrand"
Zdenka pred cerkvijo
Vodni stolp
Glasbeni paviljon
Ena od prireditev je tudi ultramaratonski tek, ki ga Ultramaratonska zveza Srbije tradicionalno prireja v prvi polovici junija. Tekmovalci lahko nastopajo v različnih disciplinah in sicer na 24 ur, 12 ur, 6 ur ter 100 km, 50 km. Tako kot pri nas je tudi tukaj bila peklenska vročina, saj so se temperature povzpele do 35 stopinj celzija. Na srečo sva imela v apartmaju klimo, ki je dodobra ohladila sobo, da se je dalo lažje prenašati vročino. Po večerji sem vidno utrujen padel v posteljo ter se prebudil v petkovem jutru. Obetal se je zopet sončen dan. Ko sva z ženo Zdenko pozajtrkovala sva šla na sprehod v park, ki je ob jezeru, da sva malo poslikala. Opazila sva, da tam, kjer bo potekal ultramaraton že postavljajo šotore. Srečala sva Elviro Janosi ustanoviteljico in predsednico Ultramaratonske zveze Srbije. Je legenda ženskega ultramaratonskega teka. Svoje dni je zmagovala na vseh več dnevnih preizkušnjah. Vprašal sem jo glede prijave in dvigu startne številke ter druge zanimivosti o tem teku. Izvedel sem, da bom vse formalnosti lahko opravil v soboto, po 9. uri. Okoli 12. ure sva šla v apartma, kjer je žena pripravila kosilo. Po kosilu sva se z avtobusom odpeljala v Subotico, kjer sva si ogledala mesto ter se proti večeru vrnila nazaj v apartma.
Zdenka, v ozadju Trg svobode v Subotici
Miro pred spomenikom v Subotici
V soboto dopoldne sem uredil vse formalnosti glede teka. Prijavil sem se na 12. urni ultramaraton, kjer je start ob polnoči. Počasi so se že zbirali tekači na 6 ur ter 24 ur, ki imajo start ob 12. uri, torej v največji vročini. Sonce je neusmiljeno pritekalo. Temperatura je bila že preko 30 stopinj celzija. Teklo se je v krogu, ki je bil dolg 530 m. Pričakoval sem, da se bo pojavila tudi Marjeta G, ki je bila prijavljena na 24 ur ter Srečko G in Zdravko B, pa na 12 ur. Popoldne sem šel večkrat pogledat, kako jim gre. Peklenska vročina je naredila svoje. Opazil sem, da so nekateri tekači že vidno zdelani. Organizatorji so se zelo trudili in po progi postavili vedra z vodo, kjer so se lahko hladili. Postavili so tudi mrzel tuš.
Miro v pogovoru z Igorjem Vojnić Zelićem
Miro, malo pred startom
Ob polnoči smo startali tekači na 12. urni ultramaratonski tek. Ozračje se je malo ohladilo, temperatura je padla, tako smo imeli dosti boljše pogoje za tek kot naši predhodniki. V prvi uri sem naredil 12 km. Opazil sem, da je tempo prehiter, zato sem zmanjšal. Ob progi me je spremljala žena Zdenka, ki je skrbela, da mi ni nič manjkalo.
Prvi km so za mano
Sedaj, pa po pameti
Tekači na 24 ur so bili zelo zdelani, večina jih je že hodila, nekateri so šli počivat za krajši čas. Lahko rečem, da mi je v prvih 6 -ih urah šlo kar dobro, saj sem naredil okoli 55km. Nato, pa sta soparno vreme in vročina naredila svoje. Poznala se je tudi slabša pripravljenost. Drugo polovico sem pretekel, prehodil skupaj z Nebojšom Stevanovićem, reprezentantu Srbije v hitri hoji, ki pa se je zadnja leta posvetil ultramaratonskemu teku.
Malo osvežitve
Miro in Nebojša Stevanović
Še malo in bo vsega konec
Ob progi se je nabralo nekaj gledalcev, ki so nas bodrili in vzpodbujali. V 12. urah mi je uspelo narediti 179 krogov ali 94,87 km ter zasedel absolutno 5. mesto ter 1.mesto v kategoriji M 50 - 55 .
Miro v cilju
Po tuširanju v apartmaju sva šla z ženo Zdenko na kosilo, ki ga je pripravil organizator, nato pa na podelitev, ki je bila v občinski dvorani.
Miro in Zdenka na podelitvi
Podelitev priznanj za 12- urni ultramaratonski tek
Na koncu sem z rezultatom lahko zadovoljen, če pomislim, kakšne težave sem imel pred tekmo, po vrhu pa še slabša pripravljenost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar