Ultramaratonec Miro Režonja

Vselej se veselim vsakega novega potovanja. Tokrat sva si za pot izbrala Andaluzijo. Že pred nekaj leti ko sva bila v Valenciji, sva si rekla, da bo naslednje špansko mesto Malaga, vendar je potem prišla na vrsto Sevilla. Nekega večera je žena iskala letalske karte, nakar jo pokliče kolegica Zinka in ji pove da išče karte za Malago. Čisto je bila navdušena, kar je povedala še Suzani in Sandiju in tako nas je bilo naenkrat 5 za Malago. Sandi je rezerviral apartma in tako se je naše potovanje začelo. Vkrcali smo se v Zagrebu in po 3 urah letenja smo pristali v Malagi. Tam smo rentali avto in se odpeljali do našega apartmaja. Ker imamo avto, smo naredili plan za naslednji dan, da se odpeljemo v cca 100 km oddaljeno Rondo. To je mesto, ki ima najbolj spektakularne razglede. Mesto je zgrajeno v pečini nad 100 m globokim kanjonom El Tajo, obdajajo ga divje in razklane gore. Je eno najvišjih ležečih španskih mest. Ronda je tudi mesto bikoborb, od tukaj so tudi pravila bikoborbe. Rondi pa sta posebno slavo prinesla tudi Ernest Hemingway in Orson Welles, ki sta pisala o lepotah mesta in o tradicionalnih bikoborbah. Hemingway je tukaj napisal več svojih romanov in tukaj preživel kar nekaj poletij.

Iglesia Convento de La Merced

Paseo de Blas Infante

Plaza de Toros

Alameda Del Tajo

Mirador del Puente Nuevo

Mesto Ronda

Po ogledu Ronde, smo se zapeljali v naravni rezervat El Torcal de Antequera, v gorovju Siera del Torcal. Znan je po nenavadnih reliefnih oblikah in velja za eno najimpresivnejših kraških pokrajin v Evropi. Vsi, razen žene, ki ima težave s kolenom smo naredili 45 minutni krožni ogled, po skalovju.

El Torcal de Antequera

Drugi dan obiska Andaluzije smo se odločili, da obiščemo majnšo občino na obali Costa del Sol, ki se imenuje Nerja. Nerja je oddaljena približno 50 km vzhodno od Málage. Nerja se je nekoč pod muslimansko vladavino imenovala Narixa, kar je pomenilo "obilen vir". V starem središču mestnega jedra je razgledna točka oz. ploščad, ki ponuja razgled na Sredozemlje in skale pod njim in se imenuje Balcón de Europa. To ime naj bi dal kralj Alfonso XII, ki je območje obiskal l. 1885 in bil očaran nad razgledom. Lokalno izročilo pravi, da je stal na mestu, kjer zdaj stoji Balcon in rekel "To je balkon Evrope". Verjetno pa se boste mnogi spominjali nadaljevanke Modro poletje, prav mestece Nerja je bilo glavno prizorišče snemanja te nadaljevanke. V španščini se je imenovalo Verano azul, serija je bila gledana širom po svetu. Nerja ima tudi zelo lepe plaže, zato je s strani turistov tudi zelo obiskana. Poleg ostalih turistov, je v veliki večini največ britanskih turistov.

Po ogledu Nerje, smo se zapeljali kakšnih 5 km stran v vasico Frigiliana. Ta leži ob vznožju gorovja Sierra de Almijara in ponuja osupljiv razgled na okoliško podeželje. Vasica je znana po slikovitih pobeljenih hišah in ozkih vijugastih ulicah. V okolici je ogromno pohodniških poti, ki ponujajo čudovit razgled na gore in doline. Frigiliana je skriti dragulj v južni Španiji, ki ponuja edinstveno mešanico zgodovine, kulture in naravnih lepot.

Jutri pa pride na vrsto Malaga.

Balcón de Europa

Mesto Nerja

Vasica Frigiliana

Tretji dan obiska Andaluzije pa smo ostali kar doma, se pravi v Malagi. Malaga je drugo največje mesto v Andaluziji in šesto v celotni Španiji. Velika je približno za dve Ljubljani in leži ob izlivu reke Guadalmedine, na obali Costa del Sol (Sončna obala), približno 100 km od Gibraltarja in 130 km od Afrike. Málaga je tudi rojstno mesto slavnega slikarja Pabla Picassa in igralca Antonia Banderasa in ponuja raznoliko kulturno dediščino, od antičnih spomenikov do modernih muzejev. Mesto oz. celoten predel ima subtropsko-sredozemsko podnebje in eno od najtoplejših zim v Evropi. Malago so ustanovili Feničani kot Malako okoli leta 770 pr.n.št., kar jo uvršča med najstarejša mesta na svetu. Svetovni popotnik Ibn Batuta, ki je skozi Málago potoval okoli l. 1325, jo je opisal kot eno največjih in najlepših mest v Andaluziji, ki združuje danosti kopnega in morja in je bogato založeno z živili in sadjem. V mestu je veliko arabskih sledov. To je predvsem utrdba Alcazaba in Gibralfaro, svoj pečat pa so pustili tudi stari Rimljani, saj je pod utrdbo lepo ohranjen rimski amfiteater. Kot vsako mesto ima tudi Malaga svojo tržnico, ki je seveda pokrita in z lepim barvitim vitražem, ki je posvečen zgodovini mesta.

Tržnica Mercado Atarazanas

Catedral de Málaga

Malaga - rojstni kraj umetnika Pabla Picassa

Teatro Romano

Utrdba Alcazaba

Pogled na mesto Malaga

Vinska klet El Pimpi

Puerto de Malaga

Plaza de Toros de la Malagueta

Ayuntamiento de Málaga

University of Málaga

Banco de España

Hans Cristian Andersen

Estación María Zambrano

Četrti dan pohajkovanja po Malagi pa je bil čist na izi. In ja seveda, tudi ta dopust ni minil brez teka, ne mislim hrane ampak na tekaški polmaraton. Ko se je žena odločala za destinacijo je seveda hotela poiskati, če je kakšen maraton, vendar ga v mesecu marcu ni našla. Nakar je Zinka začela iskati in je našla polmaraton, žena se ni niti spomnila da bi iskala 21 km, ker sem ponavadi v večjih mestih odtekel maraton, se pravi 42.195 kilometrov. Tako smo se včeraj odpravili na stadion, kjer je bil dvig štartne številke. Že zjutraj nas je pričakal dež. Tja in nazaj smo se odpeljali z avtobusom, saj nam 6 km res ni bilo za hodit po dežju. Po dvigu štartne številke smo se sprehodili ob obali, poskrbeli za lačne trebuščke in se sprehodili skozi park do muzeja. Vstop v muzej je bil brezplačen in res vreden ogleda.

Estadio Ciudad de Malaga

Dvig štartne številke

Zanimivo drevo - storžaste bodice

Museo de Malaga

Peti dan našega dopusta je bil v znamenju polmaratona. Moja družba zelo glasno navijala, ko sem se pojavil v njihovi bližini. Sam sem z lahkoto odtekel svoj polmaraton in bil z rezultatom pod dvema urama zelo zadovoljen.

Jutri je nov dan, naši prijatelji gredo nazaj domov, midva pa greva še malo raziskovat po Andaluziji.

Dan v znamenju polmaratona

Šesti dan najinega dopusta, (pravzaprav sedmi dan, saj moram upoštevat tudi dan ko smo šli na pot), sva se zjutraj odpravila na avtobusno postajo v Malagi. Ob pol devetih sva imela avtobus za Gibraltar. Cena za 2 karti je bila 35,00 eur. Avtobus je vozil malo več kot 2 uri, saj je po poti imel več postaj. Kraj, kjer je končna postaja pred Gibraltarjem se imenuje La Linea de la Concepción, pogosto jo imenujejo samo La Linea. Kraj oz. občina pripada provinci Cádiz. Mesto leži na peščeni ožini, ki je del vzhodnega brega Gibraltarskega zaliva, na jugu pa meji na gibraltarsko-špansko mejo. Do Gibraltarja se sprehodiš čez letalsko stezo, lahko pa se pelješ tudi z avtobusom. Morda kdo tega ne ve, da Gibraltar spada pod Združeno kraljestvo Velike Britanije. Mejo sva prečkala z potnimi listi, morda bi se dalo tudi z osebno, vendar nisva niti probala. Največja atrakcija je vzpetina Rock of Gibraltar, imenujejo pa jo tudi opičja skala, zaradi opic, ki so naseljene na območju. Na skalo nisva šla, prvič zaradi tega ker se mi je zdelo 47,00 eur malo preveč za gondolo, po drugi strani pa ko je žena videla kje gre gondola, se ji je kar zavrtelo. Višina ji ne paše preveč.

Gibraltar ima velik strateški pomen, saj Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko. Gibraltar je majhno ozemlje saj meri le okoli 6,7 kvadratnih kilometrov. Njegova obala se razteza na 12 kilometrih.

Ulice v Gibraltarju so vijugaste, nekatere kar strme in precej živahne. Uradni jezik je angleščina, valuta pa funt, vendar sprejemajo tudi evre.

Gibraltar ima tudi botanični vrt, reče se vrtovi Alameda. Zaradi ženinih težav s kolenom, si na žalost nisva mogla ogledati celotnega,ker se je le-ta vzpenjal v hrib.

Počasi sva se odpravila proti trgu, kjer sva se odžejala z pijačo iz hmelja. Dve hmeljevi pijači sta bile 9 funtov. Pot pod noge in sva krenila nazaj proti meji. Bila je kar gužva, veliko je delovnih migrantov, veliko pa nas je bilo tudi turistov.

Ob pol petih sva imela avtobus za Cadiz, kjer sva imela rezerviran hostel. V Cadiz sva prispela malo po sedmi uri. Avtobusna karta za oba je bila 40,00 eur, hostel pa naju je prišel 86,00 eur za 2 nočitvi.

Prečkanje meje

Prostoživeče opice

Razgledna ploščad - pogled na Afriko

Gibraltar Alameda Gardens

Gibraltar

Cesta, ki gre čez letalsko stezo

Nadaljevanje najinega potovanja je bil Cádiz, ki je glavno mesto province Cádiz v Andaluziji. Mesto stoji na polotoku, ki moli v Kadiški zaliv. Za mesto je značilno, da ima veliko manjših četrti. Cádiz je najstarejše stalno naselje na Iberskem polotoku in verjetno tudi v celotni jugozahodni Evropi. Je glavno pristanišče španske mornarice. Ima ogromno ohranjenih zgodovinskih znamenitosti. Staro mesto je znotraj ostankov mestnega obzidja, za katerega so značilne starinske četrti in ozke ulice, medtem ko ima novejši del zelo široke in moderne zgradbe. Mesto je prepredeno z številnimi parki, kjer uspevajo eksotične rastline, katere je v Španijo pripeljal Krištof Kolumb. Za Cadiz sva si vzela 1 dan in pol. Zvečer ko sva prispela v mesto sva si na hitro ogledala, na katero stran mesta se bova zjutraj podala. V celem dnevu sva si ogledala skoraj celo mesto, seveda peš. Naslednji dan sva imela časa do pol štirih, saj sva takrat imela avtobus za nazaj v Málago (cena avt.karte za enega je bila 35,00 eur, vožnja je trajala 4 ure z 20 minutnim postankom v Algecirasu in z vmesnimi postanki), od koder sva naslednje jutro odletela nazaj proti Zagrebu.