Moja tekaška pot se je začela naključno, zelo pozno pri 42-ih letih. Imel sem zdravstveni pregled pri osebni zdravnici. Dala mi je vedeti, da se počasi približujem v leta, ko se naše telo spreminja tekom staranja.
Ko se starate, postanejo vaše krvne žile in arterije toge. Vaše srce mora delati bolje in močneje, da črpa kri. To lahko povzroči visok krvni tlak in druge težave s srcem. Za zdravo srce jejte veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov. Koža postane bolj suha in manj prožna kot nekoč. Vaše kosti začenjajo slabeti.
Zdravnica mi je predlagala, da bi bilo pametno, da si najdem neko športno aktivnost, s katero bi oblažil staranje telesa. Hitro sem ji odgovoril, da doma veliko delam okoli hiše in na vrtu. Nasmejala se je in rekla , da “to ni to”. Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da se bom ukvarjal s tekom. Razmišljal sem ; ni se mi treba nekam vozit, oprema ni draga, tekam lahko v naravi itd. Rabim samo športne copate in nekaj volje. Tako so se začeli vsakdanji treningi in tekme. Najprej sem začel s krajšimi teki, nato pa s daljšimi razdaljami 100 km, 200 km in več. Tek mi je tako prirastel k srcu, da brez njega ne gre več. Ko se začnejo lepi dnevi, me narava kar kliče. Tek mi pomeni čisti užitek, sprostitev, no odvisno od obdobja, kdaj gre zgolj za trening in izboljšanje pripravljenosti. Je pa tek tudi privilegij, zato sem vesel, da imam možnost teči. Tek namreč tudi nekoliko kombiniram z drugim športi, denimo kolesarim, da manj obremenim kolena in vadbo v domačem fitnesu.
V 20. letni tekaški karieri sem spoznal veliko tekaških prijateljev in prijateljic, doma in v tujini. Obiskal mnogo držav, mest in krajev, kjer sem tekal.
Leta 2014 sem staknil poškodbo, ki je trajala do operacije leta 2018. Vrhunska forma je skopnela, glava ni bila več tako kot prej, zato sem končal z ultra teki. Posvetil sem se maratonom in krajšim tekom. Iskal sem nek “izziv” v naravi, ki bi me pritegnil in se spomnil na Šentiljsko planinsko pot.
Šentiljsko pot je mogoče sicer prehoditi, še bolj pa preteči v enem dnevu, vendar si je vredno vzeti čas in se s potjo globlje spoznati. Na poti ne manjka prostranih in panoramskih razgledov, krajev za okrepčilo, prijaznih in gostoljubnih domačinov ter vzponov in spustov ob reki, med polji in travniki ter slikovitimi naselji. Krožna pot je dolga 56 km in ima okoli 2000 v.m., ki poteka ob mejni reki Muri in po gričevju Slovenskih goric.
Februarja 2019 sem začel z izzivom. Ne vem zakaj me je tako pritegnila ? Nekaj je v njej, da me je vedno tako močno vleklo, da jo osvojim. Verjetno, zaradi neokrnjene narave, urejenih poteh, gostoljubnih domačinov in prekrasnim razgledom. Do sedaj mi je uspelo 54x osvojiti to prekrasno planinsko pot. Včasih si mislim, česa je človek vsega sposoben. Nikoli si nisem predstavljal, da mi bo uspelo tolikokrat ponoviti Šentiljsko planinsko pot. Ponavadi smo se s tekači dobili za Prešernov kulturni praznik in skupaj odtekli to 56 km razdaljo. Šlo je predvsem, da se vidimo, družimo in kakšno rečemo ter da naredimo daljši trening pred novo tekaško sezono. Večkrat se spomnim, ko sem po nočnem delu prišel domov se preoblekel in se z avtom odpeljal do gostilne Belna v Šentilju , ter se sam v trdi temi z naglavno svetilko podal na pot. Utrujenosti nisem čutil, sem pa zelo užival, saj sem se v enem mesecu celo 3x do 4x podal na to čudovito urejeno pot. Vreme ni bilo vedno idealno ( dež, sneg, led, blato, jutranja rosa, mraz, vročina ... ). Večkrat sem imel tudi probleme z domačimi psi, ki jih čisto razumem, saj branijo svoj teritorij. Nikoli ne bom pozabil gostoljubnost pri domačiji Gaube. Tam sem se vedno počutil kot da sem doma. Gospa mi je vedno ponujala hrano, pecivo. Vedno sem si vzel čas, da smo kakšno rekli.
Ne vem, kaj se je zgodilo v moji glavi, da sem prišel na idejo, da Šentiljsko planinsko pot tolikokrat ponovim. Živim tik pod Pohorjem, kjer imam vse pogoje za tek v prečudoviti naravi. Mogoče je bil razlog tudi odkrivanje nekaj novega, spremenjenega, kar bi me pritegnilo, da bi užival. Ni me motilo, da sem se moral vsakič peljati okoli 25 km do Šentilja, kjer se ta prekrasna pot začne. Nikoli se nisem odpravil na to pot s težkim srcem, vedno sem hrepenel, komaj čakal. Ne vem, ali obstaja tam takšna pozitivna energija, ki me obdaja, da me tako vleče. Če pomislim, da sem se na pot dostikrat podal po nočnem delu, ko bi se marsikdo raje ulegel k počitku. Večinoma sem se na pot odpravil sam, tu pa tam najdem kakega spremljevaljca, ki ga rad popeljem. Marsikdo si misli, da nisem normalen, vendar jaz samo zamahnem s roko in si mislim svoje.
Sedaj sem pred kratkim zaključil nov izziv in sicer 50x osvojil Svečinsko pot.
Pohvaliti moram Planinsko društvo Paloma, ki vsako leto zelo lepo skrbi, da so poti lepo urejene in vidno označene.
Zdravko Č., Marko R., Inot K., Miro R.
Moja prva Šentiljska planinska pot leta 2008 ( nedokončana )
.jpg)
