Kuba :
* uradni jezik španščina
* uradna valuta je kubanski peso ( CUC )
* tropsko podnebje ( najbolje primerno jo je obiskati od decembra do maja, ko so dnevi večinoma sončni in suhi )
* vizum obvezen, zdravstveno zavarovanje z asistenco
* vodo je treba kupovati ustekleničeno
* ob hotelih so ugodne nastanitve v zasebnih hišah
Kuba, turistični biser, ki ga vsakdo želi obiskati ! S toplim vremenom, revolucionarno vsebino, vedno živahnim vzdušjem in čudovitimi plažami prepriča vsakogar !
Kuba, zasanjana dežela sredi Karibov že desetletja živi svojo usojenost. Na največjem karibskem otoku se je čas skoraj ustavil. Dežela prijaznih ljudi je z eno nogo zasidrana daleč v svoji preteklosti, z drugo se počasi, vendar vztrajno spogleduje z sedanjostjo. Burni zgodovinski dogodki in revolucija, ki še danes živi, so deželo odločilno zaznamovali. Mesta so polna revolucionarnih parol, poveličevanje glavnih igralcev revolucije ( Castro in Che Guevara ) je opazno na vsakem koraku. Ulice mest so polne prijaznih ljudi, ki so se navadili na svoj način življenja. Naravnost ljubijo vroč ples Salsa in usklajenost njihovih gibov navdušuje. Kubancem je ritem salse prirojen. Opaziti je umirjeno življenje in spontanost plesočih ulic.
Simbol revolucionarne Kube
Oskarjevi zmagoviti revolucijonarji
Zdenka letos praznuje Abrahama, zato si je zaželela neko nepozabno potovanje. Najprej se je odločila za Ameriko, kasneje pa si je premislila ter se odločila za 17 - dnevno potovanje po Kubi Njeni želji nisem nasprotoval. Dnevi so hitro minevali in že je napočil čas za odhod.
1.dan - petek
V petek 20.07.2018 malo po 16:00 uri, naju Zdenkina sestra odpelje na letališče Jožeta Pučnika, kjer smo imeli zbor in nato polet preko Istanbula v Havano.
Let Istanbul - Havana
2.dan - sobota
Po 11- ih urah mirnega leta smo pristali, kjer nas je pričakal naš vodič Iztok. Tu se je dan komaj začel, saj je bila ura malo čez sedem, vroče pa kot v peklu . Tu je tropsko podnebje, v zraku je veliko vlage. Spoznava se z Edijem in Vido iz Semiča. V menjalnici na letališču smo zamenjali denar. Kuba ima dve denarni enoti : nacionalni peso ( CUP ) in konvertibilni peso ( CUC ). Vodič Iztok nas opozori, da moramo biti previdni pri menjavi denarja. A, glej ga zlomka, ravno mene si je menjalec našel,, da me oguljfa. Vpričo mene našteje CUCe in vse štima. Ko pridem do Zdenke še enkrat preštejeva skupaj. Ugotovima, da manjkata 2 CUCa po 50 ( to je približno 100 EUR ). Povem vodiču, kaj se mi je zgodilo ter se skupaj odpraviva do menjalniškega okenca. Menjalec prešteje prvič, drugič in obakrat štima. Sploh nisem opazil, kdaj je dodal manjkajoča CUCa. Naložimo prtljago na avtobus in se odpeljemo v stari mestni del Havane, kjer so glavne turistične poti lepo urejene. Takoj, ko stopiš ulico ali dve stran, pa že prideš v Havano, ki je malce drugačna : zapuščena, neurejena, napol podrta. Je pa zanimivo, da je povsod čista, smeti po ulicah in pločnikih ni. Ogledamo si razne znamenitosti : Kapitol, Katedrala sv. Krištofa, Palača kapitanov generalov, muzej ruma, Trg revolucije...
Kapitol - parlament
Ogled prestolnice
Stari del Havane
Kristus - s pogledom na Havano
Katedrala
Trg revolucije
Muzej ruma : Najbolj znana znamka kubanskega ruma je Havana Club. Ogledali smo si njeno destilarno in proizvodni postopek alkoholne pijače. Zgodovina ruma sega v 16.stoletje, ko so iz sladkornega trsa prvič uspeli pridobiti neprečiščen destilat. Ko je na otok prispel Facundo Bacardi, je uvedel novo tehniko destilacije in kubanski rum ( ron ) je postal mednarodna uspešnica. Rum je del vsakdanjega življenja na Kubi, saj ga pijejo na vseh zabavah in slavjih, je pa tudi glavna sestavina koktejlev in žrtveni dar, ki ga v kultu " santeria " pogosto darujejo bogovom. Izdelava ruma se začne z glavnim stranskim proizvodom pri pridobivanju sladkorja - melaso, ki jo razredčijo z vodo in ji dodajo kvas, potem pa fermentirajo. Tako dobljeni " mošt " destilirajo in filtrirajo in dobijo " eau-de-vie ". Po 18-ih mesecih zorenja dodajo vodo in čisti alkohol ter tako dobijo mladi, čisti rum, silver dry.
Najbolj znana znamka ruma - Havana Club
Ogled muzeja ruma
Koktejl
Kubanska glasba
Po ogledu muzeja ruma smo pot nadaljevali do hotela Ambos Mundos, kjer se je leta 1939 nastanil veliki ameriški pisatelj Ernest Hemingway. Po kosilu sedemo v slovite stare kubanske avtomobile in si v njih privoščimo ogled novega mestnega jedra - avenija Malecon, Trg revolucije, predsedniška palača, Centralni park, Kapitol, univerza, predel Miramar.
Hotel Ambos Mundos
Stari kubanski avtomobil
Zvečer se nastanimo v hotelu Presidente. Po večerji greva z Zdenko počivat od napornega dne.
3.dan - nedelja
Po zajtrku naložimo prtljago na avtobus in se odpeljemo. Vodič nam dodeli revolucionarna imena ( meni Jose Marti - "idejni oče" osvoboditve Kube izpod španskega jarma, Zdenki pa Evangelina Cosio - junakinja kubanske vojne za neodvistnost ). Najprej smo imeli v planu ogled manjšega mesteca. Človek je lahko šokiran, ko vidi v kakšnih razmerah živijo ti ljudje. Država je uvedla živilske karte, da tisti ljudje, ki ne delajo lahko preživijo. Na Kubi je precej revščine in ljudje si pomagajo tako, da včasih kaj ukradejo ( predvsem državi ). Značilnosti njihovih cest je tudi v tem, da so večinoma prazne. Izjema so kraji, kjer se na cesti znajde vse, kar leze in gre : pešci, kolesarji, volovske in konjske vprege, psi, koze, prašiči, motorji, traktorji, tovornjaki, celo kakšen avto se najde. Prometa med posameznimi kraji praktično ni. Ceste so katastrofalne, razpokan asfalt ter velike luknje, ki se jih je potrebno izogibati. Po kosilu smo se odpeljali do mavzoleja Cheja Guevare, ki pa je bil na žalost zaprt. Ogledali smo si njegov spomenik na Plazi de la Revolucion, ki so ga postavili ob 30. obletnici bitke za Santo Claro leta 1988. Che Guevara je bil rojen v Argentini, pridružil se je Fidelu Castru in bil eden njegovih najboljših prijateljev in strategov zmage kubanske revolucije. Po zmagi je za nekaj časa delal v kubanski vladi ( bil je odgovoren za agrarno reformo ), vendar ga to ni zanimalo. Raje je delal na bojišču. Odšel je v Bolivijo, kamor je poskusil izvoziti nekaj kubanske revolucije. To je izredno motilo ZDA, ki je preko CIE poskušala odkriti, kje se zadržuje. Po dveh letih lova za njim so ga odkrili in ubili. Šele mnogo let za tem so njegove posmrtne ostanke izročili kubanskim oblastem. "Che" je še danes eden glavnih simbolov revolucionarne Kube. Pot nas je nato vodila do mesta Santa Clara. Mesto je zaslovelo po pomembnem zgodovinskem dogodku, kajti leta 1958 se je tu bila poslednja bitka gverilske vojske na čelu s Che Guevaro, ki je pomenila konec Batistove diktature. Santa Clara zdaj slovi kot "mesto junaške gverile". Ko smo si ogledali mesto smo se namestili v hotelu. Po večerji greva počivat.
Ogled neke vasi
Živilske karte
Spomenik na Plazi de la Revolucion - v ozadju mavzolej
Santa Clara - mesto junaške gverile
Ogled mesta Santa Clara
4.dan - ponedeljek
Po zajtrku naložimo prtljago na avtobus in se odpeljemo v gorsko letovišče Toppes de Collantes ( 770 m ) - gorovje Escambray, kjer nas preplavi svež, višinski zrak. Čaka nas doživet pohod v čudovitem okolju pogorja Escambray. V starem ruskem tovornjaku se odpeljemo do kavarne, kjer si ogledamo, kako so včasih pridelovali kavo. Pot nadaljujemo do vstopa v narodni park Guanayara, kjer si privoščimo čudovit, nekaj kilometrov dolg sprehod po tropskem zelenju in pestrem ekosistemu nacionalnega parka do džungelskega slapu. Kaj kmalu smo se že lahko kopali v naravnem bazenu, kar nas je zelo osvežil. Dokaj lačni smo se odpravili na kosilo. Izbiraš lahko med perutnino, svinjino, ribo, rižem, fižolo, solato.. Za posladek dobiš sadje in sladico. Po kosilu se z starimi ruskimi kamioni odpeljemo do Toppes de Collantes,, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se v kolonialno mesto Trinidad, kjer smo se namestili pri domačinih. Zvečer smo šli na sprehod in nakup cigar pri prodajalcu.
Vožnja s starim ruskim kamionom
Pridobivanje kave - nekoč
Ogled orodja in pripomočkov
Domovina kave - Etiopija
Vstop v nacionalni park
Nasadi banan
Čudoviti pogledi na slap
Kopanje v naravnem bazenu
Osvežitev je bila dobrodošla
Zrno sreče - poha
5.dan - torek
Po zajtrku pri domačinih je sledil skupinski ogled kubanskega bisera - staro prestolnico sladkornega trsa Trinidad. Sprehodimo se po mestu in si ogledamo Plaza Mayor, arheološki muzej, Museo Historico Municipal, Museo Romantico. Ogledamo si tudi ples rumbe, ki je bil zelo zanimiv. Za osvežitev si privoščimo koktejl. Po kosilu se odpeljemo 10 km izven mesteca Trinidad, na Playa Ancon. Dolga peščena plaža, ležalniki, idilični senčniki narejeni iz lesenega stebra in strehe iz palmovih vej in listja, toplo morje ( okoli 30 stopinj ), priporočljiva koktejla mojito in daiquri so prava kubanska idila. Po plavanju se odpravim na tek ob obali. Sonce močno pripeka, vročina je neznosna, odtečem okoli 6 km. Ker so bili vsi senčniki zasedeni smo si senco poiskali pod drevesi. Po treh urah kopanja se vrnemo v apartma. Zvečer smo imeli skupno večerjo. Avtobus nas je odpeljal do restavracije v Trinidadu, kjer si je večina privoščila jastoga. Po večerji gremo poslušat kubansko glasbo. Nekateri so tudi zaplesali. Ker so bile vse mize zasedene sva se z Zdenko odločila, da greva počivat v apartma. Enako sta naredila tudi Edi in Vida. Ostali naši, pa so šli kasneje še v disko.
Nastanitev pri domačinih
Ogled mesta Trinidad
Ples rumbe
Bicikltaxi
Peščena plaža Ancon
6.dan - sreda
Odhod ob 10. uri. Prtljago naložimo na avtobus in se odpeljemo v slikovito dolino sladkornih trsov Los Ingenios. Z višinske panoramske točke si ogledamo dolino. Pot nadaljujemo do Manakas Iznaga. Ogledamo si sedemnadstropni stolp, visok 45m, ki je bil zgrajen leta 1816. Služil je za opazovanje sužnjev v 19. stoletju, ki so delali na poljih. Zvonec, ki je poleg stolpa, je bil nekoč na njem in so ga uporabljali za označevanje začetka in konca delovnega dne, pa tudi za molitev. Povzpnemo se na vrh stolpa, kjer je lep razgled na bližnje gore in bivše nasade sladkorja. Sprehodimo se skozi vas, ki je ob stolpu. Človek je lahko šokiran, ko vidi v kakšnih razmerah živijo ti ljudje. Prvič poskusimo sveže stisnjen sok iz sladkornega trsa, ki se imenuje guarapo. Odpravimo se v mesto Sancti Spiritus. Sledi ogled mesta in kosilo v restavraciji La Plaza. Po kosilu nas pot pelje po umetnem nasipu, ki je dolg 27 km, na otok Caya Coco, ki leži na osrednjem delu Kube. Znan je po svojih all - inclusive krajih. Leži v provinci Ciego de Avila in je del verige otokov Jardines del Rey. Otok je znan po svojih dolgih plažah in številnih hotelih letovišča. Na otoku je lastno mednarodno letališče Jardines del Rey. Nastanili smo se v hotelu Colonial. Po večerji je sledila degustacija domačih rumov in cigar, ki se je zavlekla pozno v noč.
Los Ingenios - dolina sladkornih trsov
Sedemnadstropni stolp - Iznaga
Sprehod skozi vas
Pridobivanje soka - guarapo
Zvonik, ki je bil nekoč na stolpu
Umetni nasip ceste na otok Caya Coco
Degustacija domačih rumov in cigar
Znamke cigar - Cohiba, Monte Cristo, Romeo in Julia ...
7.dan - četrtek
Danes 26.07. je na Kubi nacionalni praznik upora. Leta 1953 je gverilska vojska neuspešno napadla vojašnico v Moncadi.
Vstanem ob 06:30 uri ter odtečem 10 km. Po zajtrku sledi celodnevno kopanje v morju, bazenu. Čudovita plaža, s fino belo mivko in turkiznim morjem. Večkrat greva na pijačo ali kaj pojest, saj imamo vse all - inclusive. Včasih sva šla tudi na sprehode po letovišču. Prepustiva se počitniškemu dnevu ter uživava na polno.
Hotel Colonial
V ozadju jedilnica, disco
Namakanje v bazenu
Čudovita peščena plaža
Bife - all inclusive
8.dan - petek
Po zajtrku greva na še dopoldansko kopanje. Okoli 13:00 ure oddamo prtljago na avtobus in gremo na kosilo. Po kosilu zapustimo Caya Coco ter se peljemo do mesteca Esmeralda. Na avtobusu nam vodič dodeli naloge, ki jih moramo opraviti. Vsakemu paru da 40 CUP - ov lokalnega denarja. Z ženo morava kupiti sladkor. Pri domačinu si ogledamo pridelavo svežega soka guarapa iz sladkornega trsa in ga preizkušamo. Ker nas je pregnal dež smo si lahko le na kratko ogledali mestece. Pot nas nato vodi do mesta Camaguey. Nastanili smo se v Gran Hotelu. Zvečer greva z Edijem in Vido na nočni sprehod po mestu. Ker nismo imeli večerje in smo postali že malo lačni, gremo na pico, kasneje pa še na točeno pivo. V Casa de la Trovo gremo poslušat kubansko glasbo. Okoli polnoči se vrnemo v hotel.
Lokalna valuta CUP
Prikaz pridobivanja guarapa pri domačinih
Gran Hotel
Nočni sprehod po Camagueyu
Che Guevara
Najbolj poceni pivo na Kubi
9.dan - sobota
Po zajtrku sledi ogled mestne tržnice. Večina od nas ima težave s prebavo ( driska ). Po moje je to najbrž od svežega soka guarapa, ki smo ga pili prejšni dan. Ob 12:00 uri zapustimo hotel, prtljago damo na avtobus ter gremo na krajši ogled mesta. Opazimo vrče, ki se imenujejo Tinajoni , visoki so tudi do 2m, narejeni iz gline iz bližnje Sierra de Cubitas. V vrčih so zbirali deževnico, so simboli mesta, ki jih zasledimo povsod : v parkih in na vrtovih, še posebej na dvoriščih kolonialnih hiš. Sledi vožnja po mestu z "bicikltaxji". Popeljejo nas na raziskovanje mestnih trgov, nekateri so nalašč za filmske kulise, drugi odražajo kolonialno ozadje, tretji duh revolucije. Tam, kjer je kaj zanimivo se ustavimo za krajši čas, poslikamo ter nadaljujemo. Na obronku mesta gremo na kosilo. Po kosilu nas čaka še tri urna vožnja do Bayana. Vse skozi nas spremlja močan dež, vidljivost je zelo slaba. Ko prispemo se namestimo v hotelu Sierra Maestre.
Mestna tržnica - Camaguey
Camaguey - znamenitosti
Vožnja z bicikltaxji
Mestni trg Carmen
10.dan - nedelja
Po zajtrku damo prtljago na avtobus in se odpeljemo proti Santo Domingo. Približno 20 km pred Santo Domingom zapustimo in se s terenskimi vozili peljemo v slovito Comandancio de la Plata, ki se nahaja v narodnem parku Sierra Maestra in meri 38.000 ha. V njem so najvišji otoški vrhovi, prelepa kubanska favna in flora ter kraji, ki so zasloveli zaradi gverilske vojne. Pripeljejo nas do nacionalnega parka Turquino. Nato hodimo 3 km po stopinjah Cheja Guevare, Castra in drugih revolucionarjev, ki so se tu dve leti bojevali, katerih je bilo poveljstvo skrito v neprehodni džungli. Danes v štabu lahko občudujemo hišo Fidela, bolnico, prehranjevalne prostore, skladišča in kraj od koder je Che Guevara oddajal radijska sporočila ( radio Rebelde ). Pot je bila zelo razgibana in blatna. Ko smo se vrnili na izhodiščno točko, smo se s terenskimi vozili odpeljali do Santo Dominga, kjer smo imeli za kosilo odojka. Po kosilu so nas odpeljali do avtobusa, s katerim smo potem nadaljevali vožnjo do Santiaga de Cuba. V poznih večernih urah smo prispeli ter se namestili pri domačinih.. Z Vido in Edijem greva na krajši sprehod po mestu.
Vožnja s terenskimi vozili
Nacionalni park Turquino
Po poteh Che Guevare ...
Panoramski razgled
11.dan - ponedeljek
Santiago je zibelka kubanske glasbe in revolucije, zgrajen je na neštetih gričih ter se ponaša s pisano karibsko tradicijo in kulturo. Ulice se v valovih dvigajo in spuščajo, krasijo jih raznobarvne kolonialne stavbe. V ozadju se kot kulisa nad mestom dviga gorovje Sierra Maestra.
Po zajtrku organiziran ogled mesta Santiago de Cuba. Ogledamo si hišo Diega Velazqueza. Zgrajena je bila med leti 1516 - 1530 ter naj bi bila najstarejša hiša na Kubi. Graščina je zgrajena pod vplivom mavrskega sloga, z izrezljanim stropom iz cedrovega lesa. V gornjih prostorih je živel Diego, spodnji pa so bili namenjeni trgovinski dejavnosti. Ima dva dvorišča. Danes hiša gosti muzej zgodovinskega pohištva na Kubi. Zanimiva je tudi hiša glasbe - Casa de la Trova. Velja za eno najboljših hiš glasbe na otoku. Tu so igrali vsi znani glasbeniki. Karneval v Santiagu je najbolj znan na Kubi in njegov mali muzej Museo del Carnaval je ena najstarejših hiš na ulici Calle Heredia. Korenine karnevala segajo že v 17. stoletje. Vidimo lahko stare kostume, črno bele fotografije, velike papirnate maske in ročno pobarvane ogrinjala. Z avtobusom se peljemo mimo Plaza de la Revolucion. Masivna dvignjena ploščad je spomenik Antoniu Maceu, imenovanemu tudi Bronasti Titan, ki je med največjimi heroji vojne za neodvistnost. Na trgu je kip jahalca na konju, velikega patriota obdanega s 23 - imi velikanskimi železnimi mačetami, ki se vijejo proti nebu, kot noži zasajeni v kolonialno moč. Ustavimo se na pokopališču Santa Ifgenija. Monumentalno pokopališče s tlorisom latinskega križa in razdeljeno na dvorišča. Najpomembnejša so bila rezervirana za višji družbeni sloj. Pri obhodu doživimo dve stoletji kubanske zgodovine velikih mož, ki počivajo v miru : Jose Marti, Carlos Manuel Cespedes, Tomas Estrada Palma, Emilio Bacardi, kakor tudi grobnic revolucionarjev 20. stoletja. Ogledali smo si tudi grobnico Fidela Castra, zanimiva je bila tudi menjava straže. Danes se že od zjutraj počutim slabo, saj imam prebavne motnje. Po ogledu pokopališča se z avtobusom odpeljemo do pristanišča, kjer se vkrcamo na ladjico. Sledi eno urna vožnja po zalivu. Dokaj lačni se nato odpravimo na kosilo, za tem pa si ogledamo trdnjavo del Morro, ki stoji ob ustju Santiaškega zaliva. Utrdbo si je leta 1637 zamislil inžinir Giovani Battista Antonelli za guvernerja Pedra de la Roco, ki je želel braniti mesto pred gusarskimi napadi. Okoli 17. ure se vrnemo v apartma. Čez kako uro greva z Edijem in Vido v mesto. Uspelo nama je kupiti sladkor, Ediju in Vidi pa lokalni tobak. Tako smo izpolnili nalogo, ki nam je bila dana. Po daljšem sprehodu gremo na pico, nato pa na degustacijo ruma.
Santiago de Cuba - znamenitosti
Najstarejša hiša na Kubi
Ogled notranjosti hiše
Paza de la Revolucion - spomenik Antoniu Maceu
Pokopališče Santa Ifgenija
Spomenik in grob Jose Martija
Grobnica Fidela Castra
Spomenik padlim revolucionarjem
Častna straža
Vožnja z ladjico po zalivu
Trdnjava del Morro
12.dan - torek
Po zajtrku se z avtobusom odpeljemo v vas El Cobre, približno 20 km iz Santiaga de Cuba, ki je nekdaj slovela po rudnikih bakra ( cobre ), kjer je vse do leta 1807 delalo veliko sužnjev. Zdaj je vas znana po Basilica de Nuestra Senora de la Caridad del Cobre z zelo priljubljenim kipom Virgen del Cobre, ki slovi čudežih in dobrih delih. Bazilika je cilj romarjev z vsega otoka. V kapeli Los migros ( Kapela čudežev ) je na ogled tisoče zaobljubnih podob in predmetov, ki so jih tu pustili romarji. Po ogledu Bazilike se sprehodimo po vasi. Starejšemu možakarju dam sladkor, ki sva ga z ženo kupila v Santiagu, da sva izpolnila dano nalogo. Okoli 12. ure se vrnemo v Santiago de Cuba. Sonce močno pripeka. Z Edijem in Vido greva na sprehod po mestu. Ogledamo si tržnico rokodelskih del ter stojnice, kjer prodajajo spominke. Počasi nas začne priganjati lakota, zato se odpravimo v italijanski lokal, kjer si naročimo juho, špagete, po vrhu pa dobimo še sladico. Seveda ni šlo brez hladnega piva. Dobro okrepčani se še malo podamo po mestnih ulicah. Zdenka si zaželi mineralno vodo, toda trgovine so bile že zaprte. Pomaga nam neki črnec z ženo, ki naju je vodil po ulicah do nekega zakotnega lokala, kjer sva lahko kupila zaželjeno vodo. Za uslugo naju prosi, če mu lahko kupiva mleko, ker imata z ženo dva majhna otroka. Odšli smo v neko trgovino, ki je bila še odprta in žena mu kupi mleko v prahu. Oba se nama lepo zahvalita. V tem času, pa sta naju Edi in Vida iskala po ulicah, ker smo se takrat, ko smo bili skupaj, kar naenkrat razšli. Na srečo smo se našli. Povedala sta, da sta bila v skrbeh, da se nama ni kaj zgodilo. Odločimo se, da se vrnemo v apartma. Povabita naju k njima, kjer jemo mango in preizkušamo kubanski rum.
Basilika El Cobre
Darovani ortopedski pripomočki romarjev
Prižiganje sveč
Darovanje predmetov znanih športnikov
Zanimivi sliki
Ogled vasi El Cobre
Stojnica hrane
Mož, ki sem mu dal sladkor
El Cobre - nekoč rudarska vas
13.dan - sreda
Vstanema ob 05:30 uri. Po zajtrku vzamema prtljago ter greva na avtobus, ki nas je odpeljal na letališče v Santiago de Cuba. Let za Havano imamo ob 9:20 uri. Vmes pristanemo na letališču Jardines del Rey, na otoku Caya Coco. Po 45 min nadaljujemo let za Havano. Ko pridemo v kubansko prestolnico, nas že čaka avtobus, ki nas popelje blizu kraja San Francisco de Paula na obrobje Havane, kjer stoji vila Finca La Vigia ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya. Tu je imel idealne pogoje za pisanje. V njej je sprva živel z novinarko Martho Gelhorn in se z njo tudi poročil. Njegova vez z Kubo je trajala 20 let - to so bili časi diktatorja Batiste in začetek kubanske revolucije. Leta 1960 se je vrnil v ZDA in leto pozneje storil samomor. Leta 1962 so njegovo hišo preuredili v muzej. Po ogledu se odpeljemo v vasico Coimar, ki je znana tako po Hemingwayu kot tudi po množičnih prebegih Kubancev na splavih proti boljšemu življenju. V 50 -ih letih je tu nastala Hemingwayeva knjiga Starec in morje. V Coimarju je imel Ernesto zasidrano tudi svojo barko Pilar, s katero se je odpravljal na ribolov. Privoščimo si kosilo v restavraciji, ki jo je včasih obiskoval tudi Hemihgway. Po kosilu se odpeljemo proti hribovju Guaniguanico do Las Terrazas, na prijetni nadmorski višini okoli 500 m, s čudovitimi priložnostmi za sprehode po pokrajini valovitih hribčkov, bogatih z raznovrstno floro in favno. Naravni rezervat vključuje 5000 ha sekundarnega gozda, ki je bil zasejen na okoliških gozdnatih hribih z izgradnjo teras, da bi se izognili eroziji ( v španščini, terrazas pomeni terase ). Naredimo kratki sprehod ter se nato odpeljemo v Soroao, kjer obiščemo botanični vrt orhidej. V njem najdemo eno največjih zbirk orhidej. Med več kot 700 vrstami jih je kar 250 vrst endemičnih. Cvetijo med decembrom in marcem. V park je zahajal tudi Ernest Hemingway. Pozno zvečer pridemo v Vinjales, kjer se nastanimo pri domačinih.
Ogled vile Ernesta Hemingwaya
Vasica Coimar
Miza, kjer je jedel Hemingway
Ernesto Hemingway - Fidel Castro
Kosilo v restavraciji, ki jo je obiskoval Hemingway
Ogled kraja Las Terrazas
Soroa - botanični vrt orhidej
14.dan - četrtek
Po zajtrk nas avtobus odpelje na severno obalo. Sledila je kratka vožnja s trajektom na koralni otoček Caya Levisa. In kaj je lahko lepšega, da si lahko privoščimo sproščen počitniški dan v tropskem raju. Uživamo v kopanju in sončenju. Okoli 17:00 ure se vrnemo nazaj na celino in se vračamo v Vinjales. Tam se ustavimo še na kmetiji, kjer prideljujejo tobak. Ogledamo si sušilnico tobaka in ročno izdelavo cigar. Zvečer greva z Edijem in Vido na sprehod po mestu, kjer gremo tudi na večerjo. Ko se vračamo nazaj v apartma, gremo k Tomažu na praznovanje rojstnega dne.
Vinjales - nastanitev pri domačinih
Počitniški dan na otoku Caya Levisa
Ogled kmetije, ki predeljuje tobak
Mesto Vinjales
Pralni stroj
15.dan - petek
Pot do Vinjalesa je precej ovinkasta. Leži pa kraj v dolini, ki jo obkrožajo "mogoti" , osamelci iz apnenca, poraščeni z drevesi. Milijone let so reke glodale podzemne tunele v mehki apnenec in nastajale so mogočne jame.
Prekrasen pogled po dolini Vinjales
Po zajtrku damo prtljago na avtobus in se odpeljemo do neke razgledne točke. Tam smo se razdelili v dve skupini. Eni so šli na pohod, drugi pa na jahanje s konji po dolini Vinjales, kjer so polja kave in zelo kvalitetnega tobaka. Z ženo sva se odločila, da se preizkusiva v jahanju konj. Pravijo, vse je enkrat prvič ! Z malo straha se podamo na pot, ki je bila na nekaterih mestih, strma, razgibana, blatna, prepletena s koreninami. Po približno uri jahanja, smo se ustavili v dolini Dos Hermanasa, kjer najdemo Mural Prehistorije, ki je naslikan na kamen - steno. Velik polž, dinozaver, morska pošast in ljudje na pečini naj bi simbolizirali teorijo evolucije. Po ogledu smo z jahanjem nadaljevali nazaj na izhodiščno točko, kjer nas je že čakal avtobus. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpeljali do indijanske jame - La Cueva del Indio. odkrita je bila leta 1920 in ima 4 km podzemlja. Ime je dobila po ostankih prvotnih prebivalcev ljudstva Guanatanabeyi, ki so tu imeli svoje domovanje. Jama je znana po tem, da v njo greš peš, iz nje pa te pripeljejo s čolnom po podzemni rečici. Po kosilu se odpeljemo proti Havani ter se nastanimo v hotelu Presidente.
Dve urno jahanje po dolini
Obisk jame La Cueva del Indio
16.dan - sobota
Ob 06:00 uri naložimo prtljago na avtobus, ki nas nato odpelje na letališče Jose Marti v Havani. Menjamo CUC - e nazaj v EVRE ter se poslovimo od vodiča Iztoka. Gremo mimo kontrole in čakamo let za Istanbul, ki ga imamo ob 09:20 uri.
Letališče Jose Marti v Havani
Let z družbo Turkish Airlines
17.dan - nedelja
Po 11 - ih urah mirnega leta pristanemo ( panika - ne najdem potnega lista ; na srečo se je našel ) in celi dan preživimo na letališču. Okoli 18:45 ( 50 min zamude ) smo imeli let za Ljubljano, kjer smo srečno pristali, se poslovili ter šli vsak svojo pot.
