Šentiljska pot - enaindvajsetič ( 25.06.2019 )

Minilo je malo več kot mesec dni, ko sem se nazadnje podal na Šentiljsko pot. Razlog je, da je bilo najprej vsakodnevno deževje, kasneje pa neznosna vročina. Večkrat me je vleklo, pa sem si zadnji moment premislil.

Tako sem na Dan državnosti odločno krenil na Šentiljsko pot, tokrat v obratni smeri. Ob 04:58 uri sem krenil proti šentiljski karavli. Čakalo me je srečanje z koprivami in visoko travo. Ožgan od kopriv, nadaljujem pot. Sonce počasi vzhaja, čuti se vse močnejša vročina. Pijem veliko tekočine. Pri kmetiji Gaube dolijem vodo ter naredim nov napitek, ki mora zdržati do Zg.Velke, kjer postopek ponovim. Malo pred kmetijo Zver naletim na popolno zaraščenost poti, kjer se prepleta veliko trnja in kopriv.

                           
                                    Zaraščenost - vmes trnje, koprive

V kratkih hlačah in majici se prebijam skozi goščavo. Rezultat - celi popraskan po rokah in nogah. Zaradi vročine tempo vse bolj pada. Malo pred Šentiljem še zadnje srečanje z visoko travo.

Ob 14:03 uri zaključim Šentiljsko pot v obratni smeri, v času  9ur in 05 min.


Kontrolne točke :

  1. Šentilj - gostilna Belna                             14:03

  2. Gradišče - Novine                                    13:31
                                   
  3. Brod na Muri - Sladki Vrh                        12:02

  4. Kmetija Sirk - Zg.Velka                            11:20

  5. Kmetija Zver - Trate                                 10:28

  6. Marija Snežna - Zg.Velka                         09:28

  7. Rajšpova gomila - Sp.Velka                    09:06

  8. Lovski dom - Vranji Vrh                           08:15
  
  9. Kmetija Gaube - Šentilj                            07:14

10. Kmetija Eferl - Kaniža                              06:40

11. Kmetija Krsnik - Cirknica                         06:22

12. Brloga                                                       05:42

13. Gostilna Belna                                          04:58

Vikend na Ribniški koči ( 07. - 09.06.2019 )

Ta teden sem imel v planu Šentiljsko pot. Napovedane so bile visoke temperature, zato sem se sredi tedna premislil. Žena je prišla na idejo, da bi lahko konec tedna koristila brezplačni apartma na Ribniški koči, ki sem ga dobil od Planinskega društva Sladki Vrh, za večkrat opravljeno Šentiljsko pot. Preverila sva, če je kaj prostih mest. Vse se je srečno uredilo in tako sva v petek popoldne krenila na pot. Ko sva prispela do Ribniške koče, sva dvignila ključe ter se namestila v apartma. 

Koča stoji na mali planoti tik pod Malim Črnim vrhom ( 1533 m ) . Upravljalec je PD Paloma Sladki Vrh. Od koče je lep razgled na bližnji Jezerski vrh, na katerem je spomenik padlim borcem - planincem. Naprej proti vzhodu na greben Pohorja in del Dravske doline z Mariborom. Na zahodni strani se v bližini dvigata najvišja pohorska vrhova Črni vrh in Velika Kopa. Na severni strani Pohorja vidimo Ribnico na Pohorju, Janževski vrh in Rdeči breg, del Dravske doline z Radljami ob Dravi ter skoraj celotno pogorje Kozjaka. Z Malega Črnega vrha, pa vidimo na jugu Mislinjsko dolino, Graško goro, Paški Kozjak, Posavsko hribovje, proti zahodu in severozahodu pa Savinjske Alpe, Uršljo goro, Peco, Obir, Svinško planino in Golico.

Ker je močno pihalo sva se odpravila samo na Jezerski vrh, kjer je spomenik padlim borcem.


V soboto zjutraj sva čakala, da prideta Milko in Marička. Presenetil me je klic Aljoše, ki mi je povedal, da z Olgo prihajata z Kop na Ribniško kočo. Ko sta prišla Milko in Marička smo skupaj malo pomalcali ter se nato odpravili na turo proti Kopam. Vreme je bilo sončno, brez oblakov. Vmes smo se ustavili na Črnem vrhu, od koder je bil lep razgled na vse strani.

Po dobri uri in pol smo prispeli na Kope, kjer je bila prava "žurka". Nastopal je pevec Challe Salle.

Nekaj časa smo se zadržali na Kopah, nato smo se poslovili od Aljoše in Olge, ki sta odšla domov, mi pa smo počasi krenili nazaj proti Ribniški koči. Sledila je večerja, nato pa smo legli k počitku.

V nedeljo zjutraj sem vstal ob 06:00 uri. Oblekel sem športno opremo ter se odpravil na tek. Izbral sem si relacijo Ribniška koča - Ribnica na Pohorju - Ribniška koča. Tekel sem po cesti. Nabralo se je okoli 20 km. Ko smo pozajtrkovali smo se odpravili do Ribniškega jezera.

Kar nekaj časa smo ostali ter uživali v čudoviti naravi. Popoldne, pa je sledilo pakiranje, pospravljanje in odhod domov.

3. Tek pod Pohorjem ( 02.06.2019 - poročilo )

Letos sem se prvič udeležil Teka pod Pohorjem, ki ga organizira občina Hoče - Slivnica. Trasa mi je zelo dobro znana, saj na njej treniram od samega začetka tekaške kariere. Dolžina proge je bila 10 km.

Start v Hočah pri večnamenski športni dvorani, kmalu po startu se zavije v desno na novo povezovalno kolesarsko-sprehajalno pot Hoče-Slivnica. Trasa nato poteka mimo slivniških ribnikov, v Slivnici desno po drevoredu v Čreto. Z leve strani opazimo Slivniški dvorec, v Čreti proga nato zavije v desno, se odcepi v hrib (makadam) – kjer se na razdalji 350 m vzpnemo za 35 m. Stečemo po kratki razgledni poti nad vinogradi, nato sledi spust po gozdni cesti, ko smo znova na asfaltu pa zavijemo levo proti Hočam na razgibano valovito cesto skozi gozd. Znova smo na makadamu, kjer sledi zavoj, navkreber na desno – tam se na razdalji 160 m vzpnemo za manj kot 20 m na Križno kapelo. Sledi spust po gozdu in v naselju zavoj v levo v Zaforšt (Zgornje Hoče), kjer se na 270 m vzpnemo za manj kot 20 m. Iz Zaforšta se priključimo na cesto za Pohorje in tečemo po pločniku ter kasneje po kolesarsko-sprehajalni stezi do Spodnjih Hoč. Naredimo še par korakov med hišicami v Novem naselju in že smo v cilju pri večnamenski športni dvorani.

Kakšnih velikih pričakovanj nisem imel, odtekel sem po svojih zmožnostih. Sonce je naredilo svoje, saj je neusmiljeno pripekalo, postalo je zelo vroče, potreba po žeji je bila velika. Pozna se, da mi manjka hitrost, saj je nisem nič treniral. V cilj sem pritekel v času 51:27 min ter sem s časom zadovoljen, glede na količino treninga.

   
                                   Potreba po žeji je bila velika