Zmago je pravi borec, ultraš, ki se ne preda in zmeraj da vse od sebe, da doseže željeni cilj. Ima glavo na mestu, poln pozitivne energije in ne rine z glavo skozi zid. Odtekel je že nekaj daljših ultramaratonov ( Biel 100 km, UltraBalaton 220 km, etapni ultramaraton Zagreb - Vukovar 344,1 km ... ). Pred dobrim mesecem dni je kot prvi Slovenec pretekel ultramaraton Milano - San Remo 285 km. Res je neverjeten, kapo dol !
Ultraša in dobra prijatelja
Zmago Horvat - Samurai
Ob 06. uri sva krenila iz Maribora proti Hočam. Da ne bi tekla samo po ravnini sva v Hočah zavila proti Pivoli ter se po strnem klancu dvignila do Zvonetovega vikenda, na Pohorju. Če povem po pravici, sva kar pošteno "zašvicala".
Zmago premaguje strm klanec
Nasmejani Miro in prestrašeni Zmago
Zmago razkazuje mišice
Miro uživa v teku
Nato je sledil spust, nazaj proti Hočam. Vmes sva se veliko pogovarjala o raznih tekih. Zmago mi je podrobno opisal zadnji ultramaraton Milano - San Remo 285 km. Tako sem si lahko bolj predstavljal, kaj vse je moral dati skozi, čeprav iz lastnih izkušnjah vem, kako je na takih tekih.
Še en strm klanec
Miro, Zmago - v ozadju Slivniški grad
Iz Hoč sva krenila proti Križni kapeli, mimo slivniškega gradu do mojega doma v Hotinji vasi, kjer sva imela okrepčevalnico. Žena Zdenka se je zelo potrudila ter nama pripravila jedačo in pijačo.
Okrepčevalnica - pri meni doma
"Na zdravje" !
Do tu sva naredila 20 km, čakalo naju je še 15 km.Ker je sonce čedalje bolj pripekalo sva morala počasi kreniti. Tekla sva mimo Orehove vasi, letališča, do Hoč in nato nazaj proti Mariboru.
Zmagotu je postalo vroče
Še zadnji km
Zmago - samurai
Po slabih štirih urah sva zaključila s treningom, ki je zelo hitro minil. Upam, da še kdaj ponovima.
Zmagotu sem podaril čelno svetilko ter obesek z 6 - dnevnega ultramaratona, on pa mi je dal za spomin tekaško majico San Remo.
Miro s spominsko majico
Ni komentarjev:
Objavite komentar