Usojeno ti ni bilo živeti.
ZAKAJ ... ?
ZAKAJ ... ?
Ne moremo razumeti.
***
Vidim tvoj obraz,
slišim tvoj glas.
Še korak mi je znan,
ko sprašujem zaman...
***
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh
nam v srcih še živi.
***
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi,
med nami si ...
***
Spomin na tebe večno bo živel,
nikoli ti zares od nas ne boš odšla,
v naših srcih večno boš živela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar