Leto je bilo hitro naokoli in že je prišel čas, ko se je bilo treba ponovno odpraviti na etapni ultramaraton Zagreb - Vukovar, ki znaša 344,1 km. Za letos sem si zadal cilj, dvigniti apetite za eno stopničko. To je vsaj enkrat se uvrstiti med posameznimi etapami med prve tri in izboljšati osebni končni rezultat. Ker v pred- prijavi ni bilo nobenega seznama udeležencev, me je zelo zanimalo, koliko bo prijavljenih in kakšna bo konkurenca. Ko sva z Borisom Ivanovičem prispela v Zagreb sva kmalu izvedela, da je prijavljenih malo število tekmovalcev, vsega skupaj 6 ultramaratoncev. V glavi sem začutil idealno priložnost za dosego svojih ciljev, vendar nikoli ne veš, kaj vse se ti lahko zgodi na tako dolgem ultramaratonu.
malo pred štartom
še zadnji napotki sodnika
1. Etapa : Zagreb - Ivanić Grad ( 50,6 km )
Pred samim štartom je bilo polaganje venca, padlim žrtvam med vojno. Strel z štartne pištole je naznanil začetek ultramaratona. Vreme je bilo sončno, vetrovno, pravo jesensko. Zaradi varnosti smo tekli skozi mesto v skupini, spremljala nas je policija. Šele nekje po 13 km ( Sesvete ) se je kolona začela raztezati in vsak je lahko tekel svoj tempo. Boris je takoj potegnil naprej, jaz pa za njim. Par km sem ga še gledal v hrbet, nato pa je izginil. Tudi sam sem si naredil kar precejšno prednost pred ostalimi tekači. Šele okoli 35 km me je prehitel prvi tekač. Pot sem dobro poznal, saj sem jo že večkrat pretekel. Brez večjih naporov in v svojem tempu sem pritekel v cilj, v času
4:44:48 . Namestili so nas v rehabilitacijsko bolnico Naftalan.
Rezultati :
1. Boris Ivanovič Slo 04:13:35
2. Elvir Rakipović Cro 04:27:21
3. Miro Režonja Slo 04:44:48
4. Mirko Ervačić Cro 05:04:59
5. Duško Štrbac Cro 05:12:33
6. Ivo Ančić Cro 05:24:59
tek v skupini skozi mesto
Miro v spremstvu policije
2. Etapa : Ivanić Grad - Novska ( 72 km )
Po bolj slabo prespani noči in obilnem zajtrku nas je organizator odpeljal na štart druge etape. Presenetil nas je dež in močan veter, tako da je bilo kar precej hladno. Sam nisem vedel, kako naj se oblečem. Po nekaj kilometerskem teku v skupini sem se že dobro segrel. Ko je Boris potegnil naprej sem mu takoj sledil. Vmes je dež prenehal, posijalo je sonce in postalo je vroče. Zato sem na eni od okrepčevalnic pustil odvečna oblačila in končno nekoliko zadihal.. Šele nekje na 55 km me je ujel Elvir Rakipović in nato sva skupaj nadaljevala do 68 km, potem pa je on malo potegnil, sam pa sem malo za njim prispel v cilj. Pred večerjo je bila podelitev medalj in priznanj za prve dve etapi.
Rezultati :
1. Boris Ivanovič Slo 06:00:38
2. Elvir Rakipović Cro 07:03:06
3. Miro Režonja Slo 07:08:01
4. Mirko Ervačić Cro 07:28:12
5. Duško Štrbac Cro 07:59:32
6. Ivo Ančić Cro 08:03:05
Boris in Miro v vodstvu
Miro v svojem tempu
medalji za prvi dve etapi
maser Renato masira Mirota
| 3. Etapa : Novska - Slavonski Brod ( 90,6 km ) |
|
|
|
Ponoči sem slabo spal. Dosti sem razmišljal o etapi, ki nas čaka.Vedel sem, da bo zelo težka. Po polaganju venca je sledil štart najdaljše etape. Jutro je bilo kar hladno ( 5*C ), vendar se je že kazalo sonce izza oblakov. Ko smo pritekli ven iz mesta je Boris potegnil, jaz pa kot ponavadi takoj za njim. Na okrepčevalnicah sem dosti jedel in pil. Vedel sem,da za tako etapo potrebuješ veliko energije. Nekje na 30 km me je prehitel Elvir. Dan je hitro mineval in počasi sem se prebliževal cilju. Malo pred Slavonskim Brodom me je čakal policist na motorju, ki me je spremljal do cilja. Počasi se je že delal mrak. Tek sem ves čas nadzoroval in tekel v svojem tempu. Proti koncu sem dosti popustil, saj sem imel kar nekaj prednosti pred naslednjim tekmovalcem in se " šparal " za naslednjo etapo, ki je prav tako zelo zahtevna. Odstopil je eden tekmovalec. Na podelitvi prijel še tretjo bronasto medaljo.
Rezultati :
1. Boris Ivanovič Slo 08:14:25
2. Elvir Rakipović Cro 09:29:57
3. Miro Režonja Slo 10:31:42
4. Mirko Ervačić Cro 10:42:
R41
5. Ivo Ančić Cro 10:58:25
6. Duško Štrbac Cro odstopil
polaganje venca padlim žrtvam v vojni
vsi dobro razpoloženi
še zadnja fotka pred štartom
Miro in Duško Štrbac
Miro prejme priznanje in še tretjo medaljo
4. Etapa : Slavonski Brod - Osijek ( 84 km )
Ker je bila dolga noč sem veliko razmišljal o najtežji etapi, ki je pred nami. Vedel sem, da imam enkratno priložnost, da osvojim končno tretje mesto, saj imam že kar nekaj prednosti za menoj uvrščenim tekmovalcem. Seveda bo treba najprej priti do cilja in obdržati čim večjo prednost za zadnjo etapo. Ves nervozen sem komaj čakal, da smo krenili. Hitro smo prišli iz mesta in začela se je ista pesem kot do sedaj. Boris potegne, jaz za njim, Elvir me prehiti nekje na 25 km in jaz sam nadaljujem po neskončnih ravninah, ki se vlečejo kot jara kača. Avtomobili švigajo sem ter tja. Sunki vetra te kar zaustavijo. Kmalu se znajdem pred Osijekom in vem, da imam do konca še nekaj km. Policist na motorju me je že čakal in me spremljal do cilja. Ves srečen in vesel, da mi je uspelo končati najtežjo etapo in ohraniti prednost za končno tretje mesto. Na podelitvi prejel še četrto bronasto medaljo.
Rezultati :
1. Boris Ivanovič Slo 07:53:18
2. Elvir Rakipović Cro 08:54:27
3. Miro Režonja Slo 09:40:39
4. Mirko Ervačić Cro 09:57:13
5. Ivo Ančić Cro 10:12:11
6. Duško Štrbac Cro odstopil
Mirko, Duško, Elvir, Miro, Boris, Ivo
štart predzadnje etape
| |
| 5. Etapa : Osijek - Vukovar ( Ovčara ) ( 47 km ) | |
|
|
|
|
|
Ponoči sem dosti razmišljal o zadnji najkrajši etapi. Edini cilj je bil končati etapo v limitu in osvojiti tako željeno končno tretje mesto. Počutje na štartu je bilo odlično. Pridružili so se nam še trije domači tekmovalci. Takoj sem vedel, da se ne bom mogel kosati z njimi, saj so spočiti in sveži. Po štartu me je presenetil Ivo Ančić, saj ko smo prešli iz mesta, je prav on narekoval tempo. Vedel sem, da ne bo dolgo zdržal. Nekje po 10 km, pa je Ivo "crknil" in z Borisom sva sama nadaljevala. Boris se mi je ponudil za zajčka. Pred Vukovarjem je namreč 22-km neskončna ravnina, ki te psihično zelo zdela, poleg tega pa je še pihal močan veter v prsa. Piko na " i " pa naredijo tovornjaki, ki te skoraj odpihnejo z ceste. Tako sem tekel v zaveterju in šparal energijo. Po 25 km sta naju prehitela domačina, tako da sva ju do Vukovarja gledala v hrbet. Nato je Boris pospešil, jaz pa sem nadaljeval v svojem bolj počasnem tempu. Kaj kmalu sta me prehitela še Elvir in neki domačin. V cilj sem prispel v času 4:58:38 kot šesti od devetih in bil zelo zadovoljen. Izpolnila se mi je dolgoletna želja, da osvojim končno 3. mesto, ker mi to veliko pomeni in mi daje motivacijo za naprej. Uspelo mi je celo izboljšati osebni končni rezultat za pet minut.
Bilo je težko, fizično kot psihično. Dobil sem nekaj žuljev, ki se bodo počasi sanirali. Zahvaliti se moram vsem za podporo in čestitke.
štart zadnje etape
skupinska slika na Ovčari
zmagovalci Ultramaratona Zagreb - Vukovar
