Zaradi raznih potepanj po drugih državah sem ta mesec bolj malo treniral. Prav tako, že več kot mesec dni nisem bil na nobeni tekaški tekmi, nazadnje 14. julija na Sljemenskem maratonu. Tako, da sem že malo pogrešal tekmovalni duh.
Tik pred zdajci sem se odločil za 13,8 km gorski tek na sv. Duh. Doslej sem ga že dvakrat pretekel, tako da progo dobro poznam. Moj osebni rekord je 1:13:02. Vremenoslovci so napovedali deževen dan, kar pa se ni zgodilo.
V nedeljo okoli 8. ure sem se z avtom odpeljal v Selnico ob Dravi, kjer je bil štart teka. Malo sem bil v dilemi, kako mi bo kaj šlo. Vreme je bilo oblačno, tako da so bili pogoji idealni za tek. Ob 9. uri je bil štart. Ponavadi sem od začetka hitro potegnil, toda tokrat sem se odločil, da začnem bolj počasi, kar se je nato izkazalo za pametno odločitev. Brez večjih problemov sem lahko premagoval klance, na spustih, pa kot se reče " gas do daske ". Tako sem prišel v cilj v času 1:13:19 ter sem bil s tekom zelo zadovoljen, saj sem celo progo pretekel, ne da bi hodil. Malo mi je zmanjkalo, da bi izboljšal osebni rekord.
ponedeljek, 26. avgust 2013
Potepanje po Bavarski
Minilo je že par dni, odkar sva bila z ženo Zdenko na potepanju po Črni Gori in že sva šla na novo tridnevno potepanje, tokrat po Bavarski.
Na pot smo krenili 15. avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja iz Voglja pri Kranju. Prav ta dan, pa me je srečal Abraham. Tako sem ga praznoval na potovanju. Vožnja je potekala skozi Karavanški predor do Salzburga, kjer smo se ustavili. Salzburg je eno najpomembnejših avstrijskih mest. Leži na zahodu države, blizu nemške meje. Mogočna trdnjava Hohensalzburg je varovala vstop v dolino reke Salzach. Po slovensko se mestu reče Solnograd, to pa zato, ker je včasih tod okrog bilo veliko rudnikov soli. V Salzburgu se je leta 1756 rodil Wolfgang Amadeus Mozart, čudežni deček glasbe in eden največjih glasbenih umetnikov. Kljub zgodnji smrti pri 35 letih je ustvaril občudovanja vreden opus najrazličnejših glasbenih del. Mesto nam torej ponuja nekaj pomembnih znamenitosti : grad Hohensalzburg, Kapiteljski trg s stolnico, rezidenčni trg s palačo, pokopališče sv. Petra, Mozartovo rojstno hišo, slikovito ulico Getreidegasse, vrtovi Mirabell.
grad Hohensalzburg
Mozartova rojstna hiša
vrtovi Mirabell
Po ogledu smo pot nadaljevali do Munchena, kjer smo se nastanili v hotelu Holiday Inn. Po večerji smo malo praznovali mojega Abrahama. V petek zjutraj smo se po zajtrku odpravili na jug Bavarske, zelo blizu avstrijske meje, kjer je sloviti grad Ludvika Bavarskega Neuschwanstein. Le par km iz Munchena je v zadnjem delu avtobusa močno počilo. Šofer je ustavil in šel pogledat , kaj se je zgodilo. Ugotovil je, da je šel stabilizator in zato se je avtobus nekoliko bolj nagnil na levo. Nadaljevali smo z vožnjo. Kaj kmalu nas je ustavila policija in nas pospremila do najbližjega parkirišča. Ko so pregledali avtobus so rekli, da z vožnjo ne moremo nadaljevati in da mora avtobus na popravilo. Pospremili so ga do prve avtomehanične delavnice, kjer bodo popravili napako. Medtem smo mi naročili drugi avtobus, ki nas je odpeljal do grada Neuschwanstein. Zgrajen nad divjo sotesko kot srednjeveška utrdba, je postal slaven kot Disneyjev pravljični grad. Nastal je v letih 1869 in 1886. Nedaleč od gradu je 92 m visoko postavljen Marijin most.
grad Neuschwanstein
Nato smo pot nadaljevali ne daleč stran do kraja Weiss, kjer je čudovita baročna cerkev, ena najlepših tovrstnih v Nemčiji. Posvečena je bičanemu Kristusu. Leta 1738, pa se je zgodil čudež, ko so se oči na kipu napolnile s solzami. Takrat so začeli graditi sedanjo mogočno cerkev in vse bolj so prihajali romarji od blizu in daleč. Cerkev so dokončali leta 1754.
Weiss - baročna cerkev
Po ogledu smo vožnjo nadaljevali do manjšega kraja Oberammergau, ki je znan po svojih pasijonskih igrah. Vsakih deset let uprizarjajo svetovni znani pasijon (Jezusovo trpljenje ) v spomin na zaobljubo ob prenehanju kuge. Imajo tudi muzej, posvečen pasijonskim igram.
Oberammergau
Zelo blizu je tudi kraj Etttal, kjer smo si ogledali benediktinski samostan s cerkvijo. Proti večeru, pa smo se že vračali nazaj proti hotelu. Nekaj km pred Munchenu smo presedli nazaj na naš avtobus, ki so ga med tem že popravili ( ventile, ki uravnovesijo avtobus, pa niso nastavili, ker ni bilo več časa, zato je avtobus zgledal isto kot prej ) ter nas odpeljal do hotela. V soboto smo si najprej ogledali Munchen, ki je glavno mesto Bavarske in ima več kot milijon prebivalcev. Tu so zgodovino zaznamovali bavarski kralji, tu so danes doma pivo, oktoberfest in nogomet. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki ga zaznamujejo : Marijin trg in cerkev Naše Gospe, mestna hiša, cerkev sv. Petra, tržnica in cerkev bratov Assam, cerkev sv. Kajetana in rezidenca Wittelsbachov ( 1385 ) , družine, ki je vladala Bavarski skoraj 700 let. Mesto premore celo vrsto muzejev.
Marijin trg v Munchenu
ogled Ferrarijeve trgovine
Po ogledu mesta smo pot nadaljevali do mesta Altotting, kjer je najbolj znana božja pot na Bavarskem. K " črni Materi Božji " romajo tisoči že stoletja, odkar je utopljeni deček čudežno oživel, ko so ga položili na oltar davnega leta 1489. Mesto imenujejo tudi srce Bavarske.
Potem smo pot nadaljevali do majhnega mesteca Marktl am Inn, ki je na vzhodu Bavarske ob reki Inn. Tu je bil rojen in krščen Jožef Ratzinger, nekdanji papež Benedikt XVI. Njegova rojstna hiša je danes urejena v spominski muzej. Okoli 18. ure smo se počasi vračali proti Sloveniji. Tik pred avstrijsko mejo nas je zopet ustavila policija. Povedali so, da so dobili prijavo, da neki avtobus visi v levo stran. Ko jim je šofer razložil, da so stabilizator že zamenjali, pa da ni bilo časa za nastavitev ventilov, so nas spustili naprej. Tako smo okoli polnoči prispeli v Voglje, kjer sva se z ženo Zdenko nato z avtom odpeljala proti Mariboru.
Na pot smo krenili 15. avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja iz Voglja pri Kranju. Prav ta dan, pa me je srečal Abraham. Tako sem ga praznoval na potovanju. Vožnja je potekala skozi Karavanški predor do Salzburga, kjer smo se ustavili. Salzburg je eno najpomembnejših avstrijskih mest. Leži na zahodu države, blizu nemške meje. Mogočna trdnjava Hohensalzburg je varovala vstop v dolino reke Salzach. Po slovensko se mestu reče Solnograd, to pa zato, ker je včasih tod okrog bilo veliko rudnikov soli. V Salzburgu se je leta 1756 rodil Wolfgang Amadeus Mozart, čudežni deček glasbe in eden največjih glasbenih umetnikov. Kljub zgodnji smrti pri 35 letih je ustvaril občudovanja vreden opus najrazličnejših glasbenih del. Mesto nam torej ponuja nekaj pomembnih znamenitosti : grad Hohensalzburg, Kapiteljski trg s stolnico, rezidenčni trg s palačo, pokopališče sv. Petra, Mozartovo rojstno hišo, slikovito ulico Getreidegasse, vrtovi Mirabell.
Po ogledu smo pot nadaljevali do Munchena, kjer smo se nastanili v hotelu Holiday Inn. Po večerji smo malo praznovali mojega Abrahama. V petek zjutraj smo se po zajtrku odpravili na jug Bavarske, zelo blizu avstrijske meje, kjer je sloviti grad Ludvika Bavarskega Neuschwanstein. Le par km iz Munchena je v zadnjem delu avtobusa močno počilo. Šofer je ustavil in šel pogledat , kaj se je zgodilo. Ugotovil je, da je šel stabilizator in zato se je avtobus nekoliko bolj nagnil na levo. Nadaljevali smo z vožnjo. Kaj kmalu nas je ustavila policija in nas pospremila do najbližjega parkirišča. Ko so pregledali avtobus so rekli, da z vožnjo ne moremo nadaljevati in da mora avtobus na popravilo. Pospremili so ga do prve avtomehanične delavnice, kjer bodo popravili napako. Medtem smo mi naročili drugi avtobus, ki nas je odpeljal do grada Neuschwanstein. Zgrajen nad divjo sotesko kot srednjeveška utrdba, je postal slaven kot Disneyjev pravljični grad. Nastal je v letih 1869 in 1886. Nedaleč od gradu je 92 m visoko postavljen Marijin most.
Nato smo pot nadaljevali ne daleč stran do kraja Weiss, kjer je čudovita baročna cerkev, ena najlepših tovrstnih v Nemčiji. Posvečena je bičanemu Kristusu. Leta 1738, pa se je zgodil čudež, ko so se oči na kipu napolnile s solzami. Takrat so začeli graditi sedanjo mogočno cerkev in vse bolj so prihajali romarji od blizu in daleč. Cerkev so dokončali leta 1754.
Po ogledu smo vožnjo nadaljevali do manjšega kraja Oberammergau, ki je znan po svojih pasijonskih igrah. Vsakih deset let uprizarjajo svetovni znani pasijon (Jezusovo trpljenje ) v spomin na zaobljubo ob prenehanju kuge. Imajo tudi muzej, posvečen pasijonskim igram.
Zelo blizu je tudi kraj Etttal, kjer smo si ogledali benediktinski samostan s cerkvijo. Proti večeru, pa smo se že vračali nazaj proti hotelu. Nekaj km pred Munchenu smo presedli nazaj na naš avtobus, ki so ga med tem že popravili ( ventile, ki uravnovesijo avtobus, pa niso nastavili, ker ni bilo več časa, zato je avtobus zgledal isto kot prej ) ter nas odpeljal do hotela. V soboto smo si najprej ogledali Munchen, ki je glavno mesto Bavarske in ima več kot milijon prebivalcev. Tu so zgodovino zaznamovali bavarski kralji, tu so danes doma pivo, oktoberfest in nogomet. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki ga zaznamujejo : Marijin trg in cerkev Naše Gospe, mestna hiša, cerkev sv. Petra, tržnica in cerkev bratov Assam, cerkev sv. Kajetana in rezidenca Wittelsbachov ( 1385 ) , družine, ki je vladala Bavarski skoraj 700 let. Mesto premore celo vrsto muzejev.
Po ogledu mesta smo pot nadaljevali do mesta Altotting, kjer je najbolj znana božja pot na Bavarskem. K " črni Materi Božji " romajo tisoči že stoletja, odkar je utopljeni deček čudežno oživel, ko so ga položili na oltar davnega leta 1489. Mesto imenujejo tudi srce Bavarske.
Potem smo pot nadaljevali do majhnega mesteca Marktl am Inn, ki je na vzhodu Bavarske ob reki Inn. Tu je bil rojen in krščen Jožef Ratzinger, nekdanji papež Benedikt XVI. Njegova rojstna hiša je danes urejena v spominski muzej. Okoli 18. ure smo se počasi vračali proti Sloveniji. Tik pred avstrijsko mejo nas je zopet ustavila policija. Povedali so, da so dobili prijavo, da neki avtobus visi v levo stran. Ko jim je šofer razložil, da so stabilizator že zamenjali, pa da ni bilo časa za nastavitev ventilov, so nas spustili naprej. Tako smo okoli polnoči prispeli v Voglje, kjer sva se z ženo Zdenko nato z avtom odpeljala proti Mariboru.
sreda, 14. avgust 2013
Potepanje po Črni Gori
V torek 06.08.2013 smo malo po peti uri zjutraj, krenili z avtobusom iz Maribora mimo Zagreba, Zadra in Splita do Makarske in naprej proti Črni Gori.
Najprej smo se ustavili v Medžugorju, to je vasica v hercegovskem gorovju, le 20 km od Mostarja. Tu bi se naj leta 1981 Devica Marija prikazala šestim otrokom. Prvo prikazovanje je bilo 24.junija na Podbrdu. Namestili smo se v hotelu Kozina. Po krajšem počitku smo se odpravili po Marijini božji poti, ki je zelo kamnita na hrib do mesta, kjer se je prvič prikazala Marija.
skalnata Marijina božja pot
Miro in Zdenka
v ozadju mesto, kjer se je prikazala Marija
Sonce je močno pripekalo, zato smo se vmes večkrat ustavili. Zelo veliko ljudi obišče ta kraj, saj avtobusi prihajajo z vseh koncev sveta. Po večerji sva si z ženo Zdenko ogledala vasico, ter kupila spominke. V sredo smo si po zajtrku ogledali Križevac, skalnati hrib s križem na vrhu, ki je zaradi postaj križevega pota postal nepogrešljiva točka večina romarjev. Medžugorje je danes ena najbolj obiskanih Marijinih božjih poti na svetu. Popoldne smo zapustili Medžugorje in se napotili proti Črni gori. Po prečkanju meje smo se za kratki čas ustavili v mestu Nikšič, ki ga dokumenti omenjajo že v 14.stoletju. V preteklosti so ga zaznamovali boji proti Turkom in Avstroogrsko. Danes, pa je industrijski center Črne Gore. Znan je tudi po svojem pivu, ki smo si ga z užitkom privoščili. Nato smo pot nadaljevali do Ostroga, kjer smo si ogledali samostan iz leta 1650. Pot je zelo ovinkasta in strma. Delimo ga na spodnjega in zgornjega. Zgornji je zgrajen ob pečini na nadmorski višini 900 m.V njem so relikvije sv. Vasilija Ostroškega. Gre za najpomembnejši samostan v Črni Gori.
Ostrog - zgornji samostan ob pečini
Zdenka - v ozadju spodnji samostan
Po ogledu smo se odpravili proti Podgorici, kjer smo se namestili v hotel City. V četrtek smo se po ogledu Podgorice odpravili v Albanijo. Čeprav pravijo, da imajo v Albaniji slabe ceste, nas je tokrat presenetilo. Cesta je bila na novo narejena, asfaltirana. Tako smo se prav lepo peljali vse do mesta Skadar, ki je pomembno albansko mesto, ki leži na zahodu države ob največjem Skadarskem jezeru, največjem na Balkanu, ki meri slabih 8000 hektarjev površine. Med pomembnimi znamenitosti mesta je utrdba s čudovitim razgledom in katoliška stolnica, saj je polovica prebivalstva katoličanov, druga polovica pa muslimanov.
pogled na mesto Skadar z utrdbe
utrdba
Ko smo se sprehodili po mestu, smo si privoščili tudi pivo Tirana. Nekateri so si nabavili albanski konjak in tobak, ki je tu zelo poceni.
Zdenka - sprehod po mestu Skadar
Miro - uživa ob hladnem piru Tirana
mesto Skadar
Po ogledu utrdbe smo pot nadaljevali proti ( Črni Gori ) Ulcinju, kjer smo se ustavili za kratek čas. Ulcinj je najužnejše obalno mesto in tudi najbolj sončni kraj v Črni Gori. Temu primerno ima tudi najlepšo in najbolj prostrano plažo v deželi. Leta 1444 je bil potres in del starega mesta se je sesul v morje.
ogled mesta Ulcinj
Miro - v ozadju mesto Ulcinj
utrdba - Ulcinj
plaža v Ulcinju
Ustavili smo se tudi v mestu Bar in si ogledali okoli 2000 let staro oljko. Zvečer smo s trajektom prečkali Kotorski zaliv in že smo prispeli v kraj Bjelina, kjer smo se namestili v hotel Delfin. V petek, po zajtrku so se nekateri odpravili na ogled Kotorja, Lovčena, Cetinja, Budve, ostali pa smo si privoščili celodnevno kopanje. V soboto, pa je že napočil čas za vrnitev domov. Po zajtrku smo najprej znosili prtljago na avtobus, nato pa smo se z ladjico odpeljali na otok do Marije od Škrpjela.
Zdenka na otoku Marije od Škrpjela
Po ogledu smo se vrnili in se nato z avtobusom odpeljali proti Sloveniji. Kaj kmalu smo obtičali v koloni na črnogorsko - hrvaški meji. Po polžje smo se premikali. Na meji, pa novo presenečenje. Hrvaški cariniki so se odločili za temeljiti pregled. Našli so nam preveliko količino alkohola in tobaka. Vsi smo morali z avtobusa na pregled z prtljago. Na meji smo čakali osem ur, da so lahko končali postopek. Po zaseženem alkoholu in tobaku, ter plačani kazni smo lahko nadaljevali pot domov. Šele v nedeljo, okoli šeste ure smo srečno prispeli domov.
Najprej smo se ustavili v Medžugorju, to je vasica v hercegovskem gorovju, le 20 km od Mostarja. Tu bi se naj leta 1981 Devica Marija prikazala šestim otrokom. Prvo prikazovanje je bilo 24.junija na Podbrdu. Namestili smo se v hotelu Kozina. Po krajšem počitku smo se odpravili po Marijini božji poti, ki je zelo kamnita na hrib do mesta, kjer se je prvič prikazala Marija.
Sonce je močno pripekalo, zato smo se vmes večkrat ustavili. Zelo veliko ljudi obišče ta kraj, saj avtobusi prihajajo z vseh koncev sveta. Po večerji sva si z ženo Zdenko ogledala vasico, ter kupila spominke. V sredo smo si po zajtrku ogledali Križevac, skalnati hrib s križem na vrhu, ki je zaradi postaj križevega pota postal nepogrešljiva točka večina romarjev. Medžugorje je danes ena najbolj obiskanih Marijinih božjih poti na svetu. Popoldne smo zapustili Medžugorje in se napotili proti Črni gori. Po prečkanju meje smo se za kratki čas ustavili v mestu Nikšič, ki ga dokumenti omenjajo že v 14.stoletju. V preteklosti so ga zaznamovali boji proti Turkom in Avstroogrsko. Danes, pa je industrijski center Črne Gore. Znan je tudi po svojem pivu, ki smo si ga z užitkom privoščili. Nato smo pot nadaljevali do Ostroga, kjer smo si ogledali samostan iz leta 1650. Pot je zelo ovinkasta in strma. Delimo ga na spodnjega in zgornjega. Zgornji je zgrajen ob pečini na nadmorski višini 900 m.V njem so relikvije sv. Vasilija Ostroškega. Gre za najpomembnejši samostan v Črni Gori.
Po ogledu smo se odpravili proti Podgorici, kjer smo se namestili v hotel City. V četrtek smo se po ogledu Podgorice odpravili v Albanijo. Čeprav pravijo, da imajo v Albaniji slabe ceste, nas je tokrat presenetilo. Cesta je bila na novo narejena, asfaltirana. Tako smo se prav lepo peljali vse do mesta Skadar, ki je pomembno albansko mesto, ki leži na zahodu države ob največjem Skadarskem jezeru, največjem na Balkanu, ki meri slabih 8000 hektarjev površine. Med pomembnimi znamenitosti mesta je utrdba s čudovitim razgledom in katoliška stolnica, saj je polovica prebivalstva katoličanov, druga polovica pa muslimanov.
Ko smo se sprehodili po mestu, smo si privoščili tudi pivo Tirana. Nekateri so si nabavili albanski konjak in tobak, ki je tu zelo poceni.
Po ogledu utrdbe smo pot nadaljevali proti ( Črni Gori ) Ulcinju, kjer smo se ustavili za kratek čas. Ulcinj je najužnejše obalno mesto in tudi najbolj sončni kraj v Črni Gori. Temu primerno ima tudi najlepšo in najbolj prostrano plažo v deželi. Leta 1444 je bil potres in del starega mesta se je sesul v morje.
Ustavili smo se tudi v mestu Bar in si ogledali okoli 2000 let staro oljko. Zvečer smo s trajektom prečkali Kotorski zaliv in že smo prispeli v kraj Bjelina, kjer smo se namestili v hotel Delfin. V petek, po zajtrku so se nekateri odpravili na ogled Kotorja, Lovčena, Cetinja, Budve, ostali pa smo si privoščili celodnevno kopanje. V soboto, pa je že napočil čas za vrnitev domov. Po zajtrku smo najprej znosili prtljago na avtobus, nato pa smo se z ladjico odpeljali na otok do Marije od Škrpjela.
Po ogledu smo se vrnili in se nato z avtobusom odpeljali proti Sloveniji. Kaj kmalu smo obtičali v koloni na črnogorsko - hrvaški meji. Po polžje smo se premikali. Na meji, pa novo presenečenje. Hrvaški cariniki so se odločili za temeljiti pregled. Našli so nam preveliko količino alkohola in tobaka. Vsi smo morali z avtobusa na pregled z prtljago. Na meji smo čakali osem ur, da so lahko končali postopek. Po zaseženem alkoholu in tobaku, ter plačani kazni smo lahko nadaljevali pot domov. Šele v nedeljo, okoli šeste ure smo srečno prispeli domov.
sreda, 31. julij 2013
14.Sljemenjski maraton ( 14.07.2013 - poročilo )
Ker sem ta teden bolj malo treniral ( potepanje po državah Beneluxa ) sem se odločil, da se bom naslednji dan, po vrnitvi domov, udeležil 14.Sljemenskega maratona.
V nedeljo zjutraj, po šesti uri je po mene prišel Janez Sagadin in skupaj sva krenila na pot. Brez večjih problemov sva prečkala mejo in hitro prišla na Medvednico, kjer bo potekal maraton. Srečala sva kar nekaj slovencev. Po dvigu štartnih številk sva se šla počasi "zrihtat". Ob pol enajsti uri je bil štart. Začel sem na polno. Prvi krog ( 14 km ) sem zlaufal tam nekje v času 1 :17:35. V drugem krogu sem hitro opazil, da nisem "pravi". Tempo mi je še bolj padel, zato sem za drugi krog potreboval okoli 1:30:45. V meni ni bilo nekega adrenalina, volje. Trudil sem se samo, da končam maraton. V cilj sem prišel v času 4:20:14 in za okoli 15 min zaostal za svojim najboljšim rezultatom. Z rezultatom nisem bil najbolj zadovoljen, saj sem za okoli 2 min zgrešil 3.mesto v kategoriji.
Pokali za najboljše - " Divje svinje "
Miro - na polno
V nedeljo zjutraj, po šesti uri je po mene prišel Janez Sagadin in skupaj sva krenila na pot. Brez večjih problemov sva prečkala mejo in hitro prišla na Medvednico, kjer bo potekal maraton. Srečala sva kar nekaj slovencev. Po dvigu štartnih številk sva se šla počasi "zrihtat". Ob pol enajsti uri je bil štart. Začel sem na polno. Prvi krog ( 14 km ) sem zlaufal tam nekje v času 1 :17:35. V drugem krogu sem hitro opazil, da nisem "pravi". Tempo mi je še bolj padel, zato sem za drugi krog potreboval okoli 1:30:45. V meni ni bilo nekega adrenalina, volje. Trudil sem se samo, da končam maraton. V cilj sem prišel v času 4:20:14 in za okoli 15 min zaostal za svojim najboljšim rezultatom. Z rezultatom nisem bil najbolj zadovoljen, saj sem za okoli 2 min zgrešil 3.mesto v kategoriji.
Pokali za najboljše - " Divje svinje "
Miro - na polno
Potepanje po državah Beneluxa
V nedeljo 07.julija sva z ženo Zdenko z avtom odpeljala v Grahovo,od koder smo nato zvečer z avtobusom krenili na izlet po državah Beneluxa ; Luxemburg, Belgija, Nizozemska. Nočna vožnja je potekala mimo Ljubljane, Jesenic, Salzburga, Münchna,Stuttgarta do Luxemburga. Vmes smo se večkrat ustavljali na črpalkah, kjer smo se malo pretegnili, opravili WC potrebe ter se okrepčevali in spili kakšno kavo ali kapučino.
V ponedeljek dopoldne smo prispeli v Luxemburg. Luxemburg je ena najmanjših evropskih držav, vendar uživa velik ugled v svetu, saj so tudi tu nekatere pomembne evropske inštitucije. Meji na Nemčijo, Francijo in Belgijo. Dežela je bogata z naravno in kulturno dediščino. Glavno mesto je tudi Luxemburg, kjer smo se ustavili in si ga ogledali. Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, ki nudi čudovit pogled na vse strani. Tu je znana katedrala, pa Mestna hiša, mestna vrata s tremi stolpi. Vredna ogleda je tudi dolina "Moselle luxembourgeoise" , ki ima čudovito lego ob reki. Tu je veliko vinogradov. Dežela je znana tudi po vinih.
Miro v glavnem mestu Luxemburg
obzidje
staro mestno jedro
Popoldne smo prispeli v Belgijo. Država je razdeljena na tri enote : Flandrijo, Valonijo in Bruselj z okolico. Na področju izobraževanja in kulture pa se deli na tri "skupnosti" , nemško, nizozemsko in francosko govorečo. Belgija je križišče zahodne Evrope. Dežela je ravninska, razen na jugovzhodu. Najpomembnejši belgijski reki sta Schelde in Meuse. Poleg Bruslja so večja belgijska mesta še Gent, Liege, in Antwerpen, ki je eno glavnih svetovnih pristanišč, še posebej znano po trgovini z diamanti. Belgija ima nekaj čez 10 milijonov prebivalcev in je po gostoti prebivalcev na kvadratni km med evropskimi državami na drugem mestu ( za Nizozemsko ). Ustavili smo se v mestecu Dinant in si ga ogledali. Znan je po izumitelju saksofona Andyem Sakssu, po utrdbi, ki je na pečini, na katero se popeljemo z gondolo.
mestece Dinant
Zdenka - poleg saksofona
Miro - v ozadju utrdba na pečini
Zvečer smo prispeli v predmestje Bruslja - Vilvoorde, kjer smo se namestili v hotelu Campanile. Po večerji sva šla z ženo Zdenko na rekreacijo. Odlaufala sva okoli 6 km, nato pa sva se počasi odpravila spat. V torek zjutraj sem vstal že pred 05.uro. Odlaufal sem 16 km, se stuširal in nato sva šla z ženo na zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili na ogled Bruslja, simbola mesta Atomium, stadion Heysel, Evropsko palačo ( parlament ), Narodna in Kraljeva palača, sklop muzejev, Bruseljski park, katedralo sv. Mihaela, glavni trg z Mestno hišo, Borzo, Manneken Pis ( "Deček, ki lula" je simbol mesta ).
Miro - v ozadju Atomium
potek gradnje Atomiuma
notranjost Atomiuma
pogled z vrha - stadion Heysel
Zdenka - pred Evropskem parlamentu
Miro v Evropskem parlamentu v Bruslju
Zdenka - Manneken Pis
mesto, kjer je deček lulal
Popoldne, pa smo si ogledali majhno mestece Waterloo, s približno 20.000 prebivalci in leži v provinci Waloon - Brabant. Tu je "The Lion Hill" - Levji grič, glavni spomenik v spomin na bitko pri Waterlooju. Do vrha vodi 226 stopnic, od koder je čudovit razgled na bojno polje. Hrib je visok 43 m, kip leva pa 4,5 m.
bitka med Francijo ( Napoleon ) in zavezniškimi silami
Po ogledu, pa smo se vrnili v hotel, kjer nas je že čakala večerja. V sredo zjutraj sem prav tako vstal pred peto uro in odlaufal 17 km. Po zajtrku smo morali vse stvari odnesti na avtobus, ker gremo danes na Nizozemsko. Še prej, pa smo si ogledali mesto Antwerpen, hči reke Scheld in drugo največje mesto Belgije. Šteje približno 500.000 prebivalcev. Je drugo največje pristanišče Evrope, takoj za Rotterdamom. Še več, Antwerpen je čudovito mesto s številnimi arhitekturnimi biseri, največ od njih je bilo narejenih v 16. in 17.stoletju. Druga svetovna vojna je na žalost uničila mnoge prečudovite podobe starega mesta. Toda tu je na srečo še vedno dovolj lepega za vse tiste, ki radi občudujejo umetnine. Antwerpen je največje središče dragih kamnov na svetu. Tukaj je živel in ustvarjal tudi svetovno znani slikar Rubens. Popoldne smo prispeli na Nizozemsko, ki se nahaja v severozahodni Evropi. Na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu z Belgijo, na vzhodu pa z Nemčijo. Je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih dežel na svetu. Ima skoraj 16 milijonov prebivalcev. Znana je po svojih mostovih, mlinih na veter,coklah, tulipanih. Kar četrtina države leži pod nivojem morske gladine. Med rekami ( najpomembnejša je Ren ) je speljan sistem vodnih kanalov, po katerem je mogoč ladijski promet. V evropskem okviru je znano Mednarodno kazensko sodišče v Haagu.
Antwerpen - Mestna hiša
Ogledali smo si naravni park, ki se imenuje Delta. Nahaja se južno od mesta Rotterdam. To območje je bilo v zgodovini že pogosto tarča hudih naravnih katastrof, zato so začeli postavljati zaščitne pregrade. Svetovna znamenitost pa je postal Nasip na vzhodnem izlivu reke Schelde, saj gre za edinstveno hidravlično zgradbo na svetu, dolgo kar 3 km. Nad njo so zgradili tudi cesto, ki pelje proti Rotterdamu, kamor smo se potem napotili.
vožnja mimo hidravlične zgradbe
Rotterdam je največje industrijsko mesto na Nizozemskem in z največjim pristaniščem na svetu ob rokavu Rena. Ogledali smo si cerkev sv. Lovrenca, mestno hišo, desetnadstropno Belo hišo, ki velja za prvi nebotičnik v Evropi, Erazmov most. Nato smo se peljali v Kinderdijk, kjer smo si ogledali devetnajst mlinov na veter iz 18.stoletja.
Rotterdam - v ozadju Erazmov most
mlini so nastali v letih 1740 - 1761
Proti večeru, pa smo se odpravili v Delf, kjer smo se namestili v hotelu Campanile. V četrtek, po zajtrku smo si šli ogledat mesto Haag, ki je upravno središče države s sedežem vlade, ministrstvi, veleposlaništvi in kraljevo rezidenco. V središču mesta ob jezercu Viver je palača Binnenhof s sedežem obeh domov parlamenta. Ne daleč proč smo si ogledali tudi znano obmorsko letovišče Scheveningen. Popoldne, pa smo si ogledali mesto Gauda, ki je svetovno znano po siru.
Gouda - mesto svetovno znano po siru
Zdenka,Dragica,Miro - Mestna hiša in cerkev sv.Janeza
V petek, zadnji dan potepanja, pa smo si ogledali glavno mesto Nizozemske Amsterdam. Je pomembno gospodarsko in kulturno središče ob izlivu reke Amstel. Stari del mesta je prepreden s kanali, ob katerih so številne stare meščanske hiše. Središče mesta je na trgu Dam, kjer dominira kraljeva palača iz 17.stoletja. Mesto premore številne muzeje in galerije, Van Goghov in tropski muzej, Beginhof - oaza miru, hišo Ane Frank...S turistično ladjo smo se popeljali po kanalih mesta, ogledali Rijksmuseum, tržnico z rožami in ostale znamenitosti.
Amsterdam - glavno mesto Nizozemske
sloviti Rijksmuseum
vožnja z ladjo po kanalih mesta
pogled z ladje
Promet je zelo gost. Še posebej moraš paziti na kolesarje, ki jih je zelo veliko. Okoli 22.ure, pa smo se odpravili iz Amsterdama proti Sloveniji. Peljali smo se mimo Essna, Stutgarda, Münchna, Salzburga, Beljaka, Karavanke, Jesenic, Ljubljane, Grahovo in po 18.urah prispeli srečno na cilj. Nato, naju je z ženo čakala še vožnja do doma.
V petek, zadnji dan potepanja, pa smo si ogledali glavno mesto Nizozemske Amsterdam. Je pomembno gospodarsko in kulturno središče ob izlivu reke Amstel. Stari del mesta je prepreden s kanali, ob katerih so številne stare meščanske hiše. Središče mesta je na trgu Dam, kjer dominira kraljeva palača iz 17.stoletja. Mesto premore številne muzeje in galerije, Van Goghov in tropski muzej, Beginhof - oaza miru, hišo Ane Frank...S turistično ladjo smo se popeljali po kanalih mesta, ogledali Rijksmuseum, tržnico z rožami in ostale znamenitosti.
Promet je zelo gost. Še posebej moraš paziti na kolesarje, ki jih je zelo veliko. Okoli 22.ure, pa smo se odpravili iz Amsterdama proti Sloveniji. Peljali smo se mimo Essna, Stutgarda, Münchna, Salzburga, Beljaka, Karavanke, Jesenic, Ljubljane, Grahovo in po 18.urah prispeli srečno na cilj. Nato, naju je z ženo čakala še vožnja do doma.
Naročite se na:
Objave (Atom)