Odločitev je padla, ko je ženin bratranec rekel, da bo organiziral izlet v Pariz. Začutil sem enkratno priložnost, ki jo ne smem zamuditi. Dnevi so hitro minevali in že je napočil čas, ko se je treba napotiti na pot. V zgodnjih jutranjih urah smo se v četrtek, 03. aprila z avtobusom in kombijem krenili proti Parizu. Najprej smo se ustavili v Torinu, kjer smo si ogledali mesto in prenočili. Naslednji dan smo nadaljevali in zvečer prispeli v Grigny, ki je v predmestju Pariza. Tu smo prenočili. Po prespani noči sva se z ženo krenila v Pariz na Running Expo, kjer sva uredila vse formalnosti in dvignila štartno številko. Nato sva si v miru ogledala še sejem, kjer so prevladovala tekaška oblačila in obutve, različnih blagovnih znamk.
Dvig štartne številke
Na dan maratona naju je ženin bratranec z kombijem odpeljal na štart, ki je bil na Elizejskih poljanah. Brez večjih problemov sem našel vstop v svojo štartno cono za čas 3:30 . Že uro pred štartom je mrgolelo ogromno tekačev, ki so prihajali iz vseh koncev sveta ter se raztezali in ogrevali.
Miro malo pred štartom
Zaradi velikega števila udeležencev so štart maratona razdelili na več faz. Zadnji so štartali tudi eno uro pozneje kot hitrejši. Pritisk se je stopnjeval, adrenalin je naraščal, ploskanje ter kričanje se je čedalje bolj slišalo. Začutil sem potrebo, da bi moral odtočiti, vendar v taki gneči to ni bilo mogoče. Deset minut za najhitrejšimi smo štartali tudi mi. Na začetku je bila malo gužva, tekal sem moral sem ter tja, da sem se prebijal naprej, da sem se lahko držal svojega planiranega tempa. Želja je bila, da pretečem maraton pod 3:30. Maraton je potekal tako, da je zajemal čim več znamenitosti Pariza ( Slavolok zmage, Elizjejske poljane, Hotel de ville, Louvre, Notre dame, Eifflov stolp ... ). Prvih 5 km sem pritekel v času 22:59 min, vmes sem še moral olajšati, ker me je že močno tiščalo. Okrepčevalnice so bile bogato obložene. Spremljalo nas je veliko število gledalcev, ki so nas glasno vzpodbujali, prav tako glasbene skupine, ki so izvajale različno glasbo. Dolgčas mi ni bilo, saj se je vse skozi nekaj dogajalo. Čas je hitro mineval in že sem se znašel na polovici maratona ( 21,1 km ). Čas 1:39:12 je bil še v mejah za dosego željenega cilja. Do 30 km mi je še nekako šlo ( 2:24:27 ), nato pa so se začele manjše težave. Začeli so me pečti podplati na nogah in tempo je začel počasi padati. Na 40 km sem že za 3 min zaostajal za predvidenim časom. Vedel sem, da željenega cilja ne morem dosežti. V cilj sem pritekel v času 3:34:10 in zasedel 6387. mesto od 39.115 tekačev, ki so uspešno končali maraton. V cilju so nam potem podelili medalje, majice. Dobili smo tudi pončote, s katerimi smo se ogrnili, da nas ni zeblo. Pojedel sem nekaj sadja, vzel pijačo ter se počasi odpravil do izhoda, kjer me je čakala žena Zdenka. Proga je bila večinoma ravninska, tu pa tam je bil manjši vzpon, teklo se je tudi skozi tunele.
Miro - v ozadju Eifflov stolp
Popolldne sva se srečala z ostalimi udeleženci izleta ter si skupaj z njimi ogledovala znamenitosti Pariza. V ponedeljek in torek smo si ogledovali še nekatere znamenitosti izven Pariza. V sredo, pa sva v zgodnjih jutranjih urah srečno prispela domov.
