Velika planina ponuja številne možnosti za sprehode in sprehode po planinskem pašniku, ki prikazujejo naravne in etnološke radovednosti. Najhitrejša pot do Velike Planine je z žičnico iz Kamniške Bistrice. Od tod lahko vzamete žičnico na vrh, kjer vas bo pozdravil čudovit razgled. Tisti, ki imajo raje izziv, lahko sledijo eni od dobro označenih pešpoti na vrhu. V zimskem času je smučišče.
Gradišče - najvišja točka Velike Planine
Gradišče ( tudi Njivice ) je s 1666 m najvišji vrh Velike planine. Z vrha, na katerem stoji razgledna plošča, je zelo lep pogled na Kamniško Savinjske Alpe. Najlepše se vidijo Kalški Greben, osrednji Grintovci, Planjava in Ojstrica ter Velika Planina z okolico. Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti. Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan. Vsekakor pa naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra. Z veseljem vas povabijo na pokušino domačih mlečnih dobrot ali na pravo pastirsko malico - kislo mleko in žgance. Nekoliko dvignjeno nad pastirskem naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno. Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev.
Preskarjev muzej
Preskarjev muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju. Koča, ki je stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. V muzeju je na ogled pastirska noša, trnič - posebna vrsta sira, značilnega za območje Velike planine, pisave, številni pripomočki in orodja, ki obiskovalcu muzeja predstavijo življenje in delo pastirja na planini.
Pred kratkim, pa je prijatelj Milko prišel z idejo, da bi obiskali Veliko Planino. Seveda sem bil takoj navdušen za idejo. Tako smo se v soboto, v jutranjih urah , Milko, Marija ter žena Zdenka in moja malenkost, odpeljali na Veliko Planino. Napovedan je bil lep sončen ter vroč dan. Vzpon iz doline je za marsikoga prenaporen, z gondolo pa izgubi gorsko doživetje. Zato smo se odločili, da se z avtom odpeljemo mimo Kamniške Bistrice, Gornjega Grada do vrha Ušivec, kjer je parkirišče. Cesta je ovinkasta, na začetku je asfalt, nato pa makadam, zato se je zelo dvigoval prah. Občutek si imel kot da je megla. Nato smo se sprehodili proti Veliki Planini, Mali planini ter nazaj do parkirišča na Ušivcu. Nazaj domov, pa smo se vračali čez Luče.
Nekaj utrinkov z Velike Planine :
Parkirišče Ušivec
Kam pa zdaj ?
Čas za malico
" Lačen si ful drugačen "
Sonce neusmiljeno pripeka
Počitek in občudovanje narave
Druženje z kravami
Miro - v ozadju Kamniško Savinjske Alpe
Čudovit razgled nad Pastirskem naseljem
Kapela Marije Snežne
Pastirsko naselje
Ogled pastirske koče
Vzpon proti Gradišču
Pogled na Malo planino
Čas kosila - Jarški dom
Po kosilu se prileže počitek
Čas za vrnitev
Prijatelju Milku in Mariji se moram zahvaliti za vožnjo, čudovito družbo ter upam, da še kdaj ponovimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar