Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina,
te zbudila ni.
Ostala je praznina,
ki hudo boli.
* * *
Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenju več ne obudi.
Slej ko prej zabriše bolečino,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.
* * *
Ugasnila je luč življenja,
se prižgala luč spomina,
ko ostaja v srcu tiha,
skrita bolečina.
* * *
Zapel je zvon, tebi v slovo,
poln bolečin, ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina ...
Lara počivaj v miru ! Za vedno boš v mojem srcu !
Ni komentarjev:
Objavite komentar