nedelja, 4. maj 2014

27. Beogradski maraton ( 27.04.2014 - poročilo )

Tekme se vrstijo teden za tednom, časa za trening je bolj malo.Treba je tudi malo počivati, saj je počitek včasih več vreden kot trening. Pred mano je bila nova preizkušnja  Beogradski maraton, ki sem ga imel že davno v planu, vendar je vedno tako naneslo, da sem imel v tistem času  kako tekmo.
  V soboto, v zgodnjih jutranjih urah sva z ženo Zdenko z avtom odpeljala v Beograd. Z enim vmesnim postankom sva po petih urah in pol prispela na cilj. S pomočjo "Garmina" sva hitro našla hostel, ki je bil takoj za Narodno skupščino  ter se okoli 12. ure nastanila. Skozi okno sva lahko videla štartno cono. Nato sva poiskala neopazni prijavni šotor, kjer sva dvignila štartno številko. Tu sva srečala skupino slovencev, ki so prišli na maraton skupaj z "Vitezi". Popoldanski čas sva izkoristila za ogled mesta, zvečer pa sva šla na  "past - party". Poleg testenin, ki so bile zelo dobre, sem dobil še plastenko vode, soka, banano ter čokoladico frutabele.
  Ko sem se v nedeljo zjutraj prebudil sem pogledal skozi okno, če se že kaj dogaja glede maratona. Videl sem organizatorje, ki so počasi postavljali ograjo in pripravljali vse potrebno za maraton. Obetalo se nam je lepo sončno vreme, vendar nekoliko vetrovno. Po zajtrku sem se pripravil za tekmo.


                                     
                                          Priprave za tekmo

 Oblekel sem si kratke hlače in majico brez rokavov, da mi ne bi bilo preveč vroče. Tri četrt ure pred štartom sem prišel na štart. Štartna cona je bila še prazna. Tu pa tam sem videl nekaj maratoncev. Na maraton se je prijavilo 480 tekačev in tekačic. Srečal sem Maksa, naredima eno skupno fotko, nato pa se odpravim v štartno cono, kjer se malo ogrevam.



                                         Maks  Selinšek,  Miro


                                           Miro pred štartom


                                         Miro med ogrevanjem

Ob 10. uri smo štartali. Prve km se proga rahlo vzpenja, nato pa se začne spuščati. Začel sem dokaj hitro, tempo okoli  4,40 min/km. Prvih 5 km sem odtekel pod 23 min. Na 10 km, pa smo se ločili od polmaratoncev. Čas na 10 km sem imel  45:27 in zaenkrat mi je še dobro kazalo. Sonce je vse bolj pripekalo in žeja je bila čedalje večja. Na okrepčevalnicah je bila samo voda, pogrešal sem izotonične napitke. Veter vse močneje piha v prsi, tempo počasi pada. Na polovici maratona ( 21,1 km ) sem imel čas 1:39:11 . Vse pogosteje se hladim z vodo. Na 26 km čas  2:02:41 in še možnosti, da maraton odtečem pod 3:30 . Tečem večinoma sam. Komaj čakam, da se izognem ravninam, kjer je močno pihalo. Čas počasi teče in že se znajdem na 39 km,  kjer se proga začne vidno vzpenjati.



                                          Miro malo pred ciljem

Bolj se prebližujem cilju, večja je strmina. Malo pred ciljem srečam ženo in Viteze, ki bučno vzpodbujajo tekmovalce. Še zadnji metri in že sem v cilju s časom  3:33:27. Glede na razmere sem bil z rezultatom zelo zadovoljen.


                                          Miro zadovoljen z rezultatom

Popoldne sva šla z ženo na čevapčiče, kateri so se mi luštali že pred maratonom. Pasalo, pa je tudi hladno pivo, s katerim sem se dobro odžejal. Proti večeru sva se vrnila v hostel.
  V ponedeljek zjutraj sva spakirala in se po zajtrku odpravila v Zrenjanin, kjer sva obiskala ženine sorodnike ter se v sredo zvečer srečno vrnila domov.



Ni komentarjev:

Objavite komentar