Ultra Trail du Mont Blanc ( 29./31.08.2014 - poročilo )

Mont Blanc ( 4810 m ) je dolgo veljal za najvišjo goro v Evropi, danes pa si ta naziv lasti Elbrus ( 5642 m ) na ruskem delu Kavkaza. Kljub temu je Mont Blanc tako poseben, da je zaradi narave in kulturne dediščine, da je med drugim uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaledeneli vrh sta leta 1786 prva osvojila Michel Paccard in Jacques Balmat. Nov zagon so dale Chamonixu prve zimske olimpijske igre leta 1924. Od takrat se smučarsko središče samo še razvija. V okolici je več ledenikov, najlažje pa je dosegljiv Mer de Glace, eden največjih v Evropi. Do njega se je mogoče v 20 min pripeljati kar z vlakom po gorski železnici. Iz doline se na okoliške vrhove vzpenja več sedežnic in gondol.. Najbolj slikovita obiskovalce v dveh stopnjah pripelje na Aiguille du Midi, kar 3842 m visoko. To je najvišja postaja gondolske žičnice v Evropi. S terase in restavracije na zgornji postaji se odpirajo razgledi na francoski, švicarski in italijanski del Alp ter seveda Mont Blanc. Novost je razgledna ploščad v obliki steklene kocke. Vanjo je dovoljeno stopiti le v copatah, pod njenim dnom pa zeva kar 1000 m globok prepad. Z Aiguille du Midi se je mogoče s kabinsko žičnico zapeljati prek ledenika Geant na italijansko stran. Od tam se lahko z gondolo spustite v smučarsko središče Courmayeur, vrnitev v Chamonix pa je z avtobusom mogoča skozi 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom.

                                              Aiguille du  Midi   3842 m

                                    Chamonix  -  pogled na Mont Blanc

 S pripravami za Ultra Trail du Mont Blanc 168 km ter 9600 n. v. sem uspešno zaključil. Treningi so potekali predvsem po Pohorju, s poudarkom na vzponih. Poleg tega sem še celo leto krepil fizično moč v domačem fitnesu. S tako popotnico sem se podal na enega najtežjih ultra trailov v Evropi. Da je za to tekmo veliko zanimanja, priča dejstvo, da se prijavi okoli 7000 tekmovalcev iz 77 držav, ki morajo poleg kvalifikacij imeti še srečo pri žrebu, da se uspejo uvrstiti na tekmo. Organizator sprejme največ  2300 tekmovalcev.

Že lansko leto sem imel kvalifikacije, vendar nisem bil izžreban, zato sem bil kar razočaran. Letos sem se ponovno prijavil, ter tokrat imel več sreče pri žrebu.

V četrtek, 29.8.2014 smo v zgodnjih jutranjih urah z avtom krenili na pot. 

                                            Miro  v  Chamonixu

Ko smo prispeli v Chamonix, sem šel urediti formalnosti za tekmo. Organizator, predno izda štartno številko, pregleda obvezno opremo, ki pa je ni tako malo. Vsa ta oprema je potrebna, ker se v gorah vremenske razmere zelo hitro spreminjajo.

                                       Priprava obvezne opreme za pregled

  

Vsa potrebna oprema

Pregled opreme in dvig štartne številke

                                     
                                          Vse je šlo brez problemov

                                           Moja štartna številka

 Ko sem opravil vse potrebno, smo se odpravili v Saint Gervais (1400 m.n.v.), kjer smo imeli apartma, s čudovitim pogledom na Mont Blanc. 

                                                     Naš apartma

                                        Čudovit pogled na Mont Blanc

Noč je hitro minila in adrenalin je naraščal. Naslednji dan smo si v dopoldanskem času ogledali še Megeve in lepo mestece Annecy. 

                                           Ogled mesta Annecy

Nato smo se odpeljali nazaj v Chamonix. Predno sem se podal na štart, ki je bil ob 17.30 uri, sem oddal stvari (rezervne tekaške copate, nogavice, gele), ki so jih odpeljali na vmesno okrepčevalnico Courmayeur, ki je bila na 77. km.

                                              Miro, Šime, Andrija

Nekaj minut pred  štartom  je začelo močno deževati, naenkrat je sledilo odštevanje in štart. Zaradi velike gneče sem štartal z 10 minutnim zaostankom. Trasa proge je potekala okoli Mont Blanca in sicer iz Francije v Italijo, nato v Švico in nazaj v Francijo. 

                                      Trasa  Ultra Trail du Mont Blanc

                                                         Profil  trase

Prvi km so potekali po ravnini, nato pa smo se podali v hrib. Dež je neusmiljeno padal. Zaenkrat sem vztrajal brez vetrovke ( anoraka ), torej samo v majici s kratkimi rokavi, ker se v anoraku preveč potiš, postane prevroče ter si na koncu prav tako moker. Pihal je tudi veter, tako da je bilo na trenutke kar hladno. Kmalu je nastopila tema in moral sem namestiti čelno svetilko. Na trenutke se je zelo slabo videlo, ker se je pojavljala megla sem moral biti previdnejši. Proga je postala spolzka, blatna, voda je pritekala z vseh strani. Na nekaterih delih je bilo blata, da si komaj hodil, kaj šele, da bi tekel. Okoli 23. ure je dež ponehal, zato sem si zamenjal premočeno majico. Vzel sem tudi prvi gel, ki mi je dal dodatno energijo. Ves blaten in z mokrimi copati sem nadaljeval pot. Vzponi so se vrstili eden za drugim in naenkrat se je začelo daniti. Pospravil sem svetilko in oči so se lahko malo spočile. Pred menoj se je pojavila prelepa narava, s prečudovitim zasneženim Mont Blancom. Okoli pol desete ure dopoldan sem prispel  do vmesne okrepčevalnice Courmayeur v Italiji, kjer nas je pričakalo veliko ljudi, ki so nas pozdravljali ter vzpodbujali. Res enkraten občutek, kar kocine ti gredo pokonci, naenkrat pozabiš na vse tegobe. Po dvigu vreče z rezervno opremo sem se preobul v rezervne copate, zamenjal mokre nogavice, se okrepčal ter nadaljeval pot. Spremljalo nas je lepo sončno vreme, ki je bilo na trenutke že malo prevroče. Ta drugi del proge je malo lažji, ker je nekoliko manj višincev. Okoli 17. ure sem prispel v Grand Col Ferret (Švica), ki je na 99 km. Sledila je druga noč, ki jo je bilo treba premagati. Zaradi utrujenosti, blatne, spolzke ter mokre poti sem moral biti zbran in skoncentriran, da ne bi kje padel in se poškodoval. Tokrat moram priznati, da so copati vrhunsko opravili svojo nalogo, na tako slabem terenu. Ko smo se vzpenjali je bilo lepo pogledati nazaj v dolino, kjer si videl razsvetljeno kolono tekačev, ki se je premikala kot jara kača. Opazil sem, da jih je še veliko za menoj. V nedeljo, okoli 6.ure zjutraj sem prispel v Catogne ( Francija ). Čakala sta me še dva zahtevna vzpona in spusta. Zbral sem moči in malo pospešil. Od zadnje okrepčevalnice La Flegere, ki je od Chamonixa oddaljena 8 km, pa sem dal vse od sebe. Tekel sem na polno in prehiteval tekače enega za drugim. Naenkrat sem se znašel v Chamonixu. Od sreče so se mi zasolzile oči. Poln adrenalina, da mi je uspelo, sem užival še v zadnjih metrih. Malo pred ciljem me je čakala žena Zdenka s slovensko zastavo, ki je skupaj z mano odtekla še zadnje metre do cilja. 

                                                Prihod v cilj   ...

                             
                                    ...  in naenkrat je vsega konec ...

                                   
                                   ...  in ostanejo samo še lepi spomini

V cilju sem kot vsak tekmovalec, ki uspešno konča to preizkušnjo, dobil brezrokavnik UTMB. Prejel sem čestitke od svojih najbližjih, ki so me čakali. Ko sem spil "zasluženo" hladno pivo sem se šel stuširat. Kot prerojen sem se vrnil do moje družbe, s katerimi smo potem odšli na kosilo. 

V cilj sem pritekel v času  42:22:09 in zasedel absolutno  940. mesto od  2300 tekmovalcev ter  138. mesto v kategoriji  M  50 - 59 . Uverščenih je bilo 1581 tekmovalcev, odstopilo jih je 719. Občutek je bil enkraten. Bučno navijanje in ploskanje, skratka enkratno vzdušje, naenkrat pozabiš na vse težave in napore, ko se zaveš, da ti je uspela še ena težka, tako pričakovana preizkušnja.

Potepanje po zahodni Italiji ( 16./ 19. julij 2014 )

Letošnji dopust sva z ženo izkoristila za potepanje po zahodni Italiji. V sredo zjutraj smo z avtobusom krenili na pot. Najprej smo se ustavili v Veroni.
   Verona je pomembno mesto na severu Italije blizu Gardskega jezera. Nahaja se na poti med Benetkami in Milanom ter leži ob reki Adiži. Pomembno je bilo že za časa Rimljanov, o čemer pričajo nekatere znamenitosti ( obzidje, arena, slavolok, gledališče ).

                                                       Verona

                                                        Arena

                                                      Slavolok

 Tu se je odvijala Shakespearova drama zaljubljencev Romea in Julije ( hiša z balkončkom, Julijin grob ).

                                 Z dovoljenjem žene, dotik Julijinih prsi

                                                     Balkonček

Stari grad z mostom Scaliero je nastal v 14. stoletju. Središče mesta pa je trg Erbe, ki je nastal na mestu rimske tržnice. Tu blizu je tudi palača Signori.

                                                  Stari  grad

                                                  Most  Scaliero

                                                       Palača

Nato smo pot nadaljevali proti Gardskem jezeru. Ustavili smo se v kraju Sirmione, ki leži na rtu Gardskega jezera.

                       Osvežitev - pivo  0,8 l  ;  stane malo več kot  9  EUR

Po ogledu Gardskega jezera smo pot nadaljevali proti Genovi. Malo izven Genove, na hribu okoli 800 m n. višine leži Marijina romarska cerkev Nostra Signora della Guardia, kjer je tudi romarski center. Pot je zelo strma in ovinkasta, tako da nas je bilo kar malo strah. Tu smo se namestili. Zjutraj sem vstal ob pol peti uri in odtekel 14 km. Po tuširanju je sledil zajtrk, nato pa smo krenili proti kraju Mornese, kjer je rojstni kraj sv. Dominike Marije Mazzarello, ustanoviteljice salezijank. Še prej, pa smo se ustavili v kraju Cogoleto, ki leži ob morju in ima lepo plažo. Nekaj nas je ostalo, ki smo si privoščili dopoldansko kopanje, ostali pa so nadaljevali pot. Po 13.uri so prišli po nas in smo skupaj nadaljevali pot v Genovo na ogled mesta.
    Genova je glavno mesto pokrajine Ligurija na zahodni italijanski obali in tudi največje pristanišče v državi. Že pred 1000 leti so imeli močno pomorsko ladevje. Križarske vojne so jim bile priložnost  tudi utrjevanja trgovskih poti po vsem sredozemskem svetu. Svoj čas se je mesto imenovalo tudi Republika sv. Jurija. V Genovi je bil rojen odkritelj Amerike - Krištof Kolumb ( 15.stoletje ). Mesto je znano po svoji umetnosti. Vredno ogleda :  stari pomol, akvarij, palača sv. Jurija, trg Ferarri, rojstna hiša Krištofa Kolumba ...

                                        Rojstna hiša Krištofa Kolumba

Proti večeru, pa smo se vrnili nazaj na hrib, kjer smo bili nastanjeni. Naslednje jutro sem zopet vstal ob isti uri in odtekel okoli 14 km. Po zajtrku smo spakirali stvari in nadaljevali do kraja Portovenere.
 Portovenere je mesto, ki geografsko zaključuje področje petih dežel ter zapira mesto Spezia v zaliv. Je kot rt v sredozemskem morju, kjer stoji na skrajnem delu pečine cerkev sv. Petra. Nad krajem je zrasel tudi mogočen grad v 13. stoletju.

                             Portovenere - eden izmed krajev petih dežel

                                              Cerkev sv. Petra

Nato smo si z ladjico ogledali še ostale štiri dežele. Pet dežel je pokrajina pet krajev, ki se zajedajo v še nedotaknjeno naravo in strme hribe, ki se končujejo v sredozemskem morju na zahodni italijanski obali pokrajine Ligurije. Vsi kraji imajo starinske hiše v zbiti gručasti obliki, ki sloni na vzpetini nad morjem. Možno jih je obiskati z ladjico, z osebnim avtomobilom ali z vlakom.

                                                      Riomaggiore

                                                        Manarola

                                                         Vernazza

                                                      Monterosso

 V popoldanskih urah smo pot nadaljevali proti mestu Pisa, ki leži v osrednji Italiji. Za časa rimljanov je služila kot pomorska baza. Najbolj znan meščan je bil Galileo Galilei ( 1564 - 1642 ) , fizik in astronom. Osrednje znamenitosti mesta se nahajajo na Trgu čudežev. In sicer , stolnica iz leta 1063, nagnjen stolp, ki je visok 58 m, krstni kamen in Camposanto ( sveto polje ) , samostan iz leta 1277.

                                                       Trg čudežev

                                           Stolnica, nagnjen stolp

Zvečer smo krenili proti Firencam, kjer smo se nastanili pri salezijancih. Zjutraj sem zopet vstal ob pol peti uri in odtekel okoli 19 km. Po zajtrku smo si ogledali znamenitosti mesta ; stolni trg, trg Signoria, stari most z znamenitimi zgradbami iz leta 1299, palača Pitti  ...

                                                      Stari most

                                                      Trg Signoria

                                                     Palača  Pitti

                                                         Stolnica

V poznih nočnih urah smo se srečno vrnili domov.


                                                                   

15.Sljemenski maraton ( 06.07.2014 - poročilo )

Minilo je več kot mesec dni, odkar sem se nazadnje udeležil tekaške tekme. Zato sem se odločil, da grem na Sljemenski maraton v Zagreb. Ker je to gorski maraton sem mislil, da mi bo prav prišel kot dober trening za Ultra trail du Mont Blanc. Saj sem zadnja dva meseca treniral bolj po ravnini in več pozornosti posvečal hitrosti, tako da sem klance malo zanemaril. Privoščil sem si tudi malo več počitka, kar se pozna na mesečni kilometrini.
  V nedeljo, okoli osme ure zjutraj sva z ženo odpeljala proti Zagrebu. Z Davidom smo bili zmenjeni, da se dobimo na meji in potujemo skupaj, ker ne pozna poti. Ko smo prispeli na Sljeme sem bil malo presenečen, saj je bilo vsepovsod polno avtomobilov in težko je bilo najti parkirni prostor. Srečal sem kar nekaj znanih obrazov.  Po dvigu štartne številke sem se oblekel v športno opremo in se šel malo razmigat.

                                         Miro in  David  Kopič

Vreme je bilo sončno, sonce je že kar dobro pripekalo. Počasi se je bližal štart maratona, ki je bil ob pol enajsti uri. Teklo se je tri kroge, krog pa je bil dolg okoli 14 km. Premagati, pa smo morali tudi 500 zelo strmih  kamnitih stopnic.

                           
                                     
                                          Horvatove stopnice

Ob pol enajsti uri smo štartali. Ker prvih 7 km poteka navzdol sem začel na polno, tempo okoli 4,20 min/km. Ko pa smo z makadamske ceste zavili na gozdno pot, pa sem močno zmanjšal. Teren je bil nagnjen,  navzdol, bilo je spolzko, korenine, ozka pot. Skratka zame preveč nevaren, saj lahko hitro padeš in pride do poškodbe. Na splošno mi taki tereni ne odgovarjajo, ker zaradi sigurnosti, da ne bi prišlo do poškodbe, izgubim preveč časa, nekateri pa dosti pridobijo.Tako so me tekači na tem delu na veliko prehitevali. Prvi krog mi je dokaj dobro uspel, saj sem ga prelaufal v času okoli  1:16:00 .

                                             Zaključek prvega kroga

V drugem krogu je tempo še dodatno padel. Tu je je zdaj poznalo, da nisem dobro pripravljen, da mi je manjkalo pravih treningov. Tako sem za drugi krog potreboval okoli  1:30:00 .

                                           Utrujen, izčrpan v tretji krog

Vidno utrujen sem se odpravil v tretji krog. Vlekel sem se kot  "stara baba ",  na stopnicah, pa me je zabilo, tako da sem se moral večkrat počivati. Po vrhu, pa so me lovili še krči. Skratka  - polomija. Za tretji krog sem potreboval okoli  1:45 00  ter končni čas  4:32:10 .  Ko sem prišel v cilj mi je žena rekla, da izgledam zelo slabo. Tako, zdaj vem, kakšna je moja trenutna forma. Sedaj imam dovolj časa, da se dobro pripravim za  UTMB.