V četrtek zvečer, po kar nekajurnem prestavljenem letu iz Zagreba, zaradi nevihtne celice v Nemčiji, sva prispela v Basel. Imela sva res srečo da sva takoj ko sva na avtomatu kupila karte, imela tudi bus do glavne železniške postaje. Tam sva spet kupila karte za Interlaken in po dveh urah vožnje, nekaj po deseti zvečer prispela v najin hotel. Cena karte je primerna za Švico, okoli 65 eur, po osebi za eno stran. V petek sva obhodila celoten Interlaken, dvignila štartno številko za Jungfrau maraton, šla na pasta party, šla malce počivat in proti večeru zopet malo po mestu. Presenečen sem bil koliko je kitajcev in azijskega ljudstva, ne samo turisti ampak tukaj živeči. Švicarski frank je malenkost več vreden od evra, npr. če nekaj stane 1,85 franka, je to 1,97 evra. Plačuje pa se vse lahko s kartico. V soboto je bil zame dan D. Zelo sem se veselil Jungfrau maratona, predvsem zato ker je to gorski maraton.
mesto Interlaken
Danes se mi ni izšlo, vse je enkrat prvič. Za minutko ali dve sem zgrešil limit in na 38 km sem moral odstopit. Posvečal premalo pozornosti na limit ter uporabljal neto čas. Imel, pa sem tudi težave s krčem na levi nogi ( stegenska mišica ). Jutri je nov dan, zapustla bova Interlaken in obiskala medvede v Bernu.
Švica pa res ima urejen železniški promet. Zjutraj sva že ob 9.uri ujela vlak iz Interlakna za Bern. V eni urci sva že bila v Bernu, ki je tudi glavno mesto Švice. Vozovnica je stala 31,20 po osebi, vlak pa udoben. Bern je zgrajen na ozkem griču, ki ga s treh strani obdaja reka Aare. Staro mestno jedro je tudi pod Unescovo svetovno dediščino. Bern ima kar 6 kilometrov vsega skupaj arkad. Če dežuje si moker samo če greš čez križišča. Pod vsemi temi podhodi-arkadami je vse polno trgovin. Bern ima na vsakem koraku vodnjake oz. fontane, nekatere so obarvane z cerkvenimi skulpturami, naj bi jih bilo v celem Bernu okoli 100. Zaščitni znak mesta Bern je medved. Ob rečnem nabrežju imajo medvedji park, trije so, njihova imena so Finn, Björk in Ursina. Mesto je dobilo ime po medvedu, anekdota pravi, da ko mesto še ni imelo imena je grof izjavil, da bo mesto dobilo ime po živali, ki jo bodo prvo ustrelili. In ustrelili so medveda. To je sicer anekdota, ampak morda pa je le kaj resnice v tem.
V mestu Bern je od leta 1902 - 1909 živel Albert Einstein. Tukaj je tudi doživel čudežno leto (1905), ko je napisal štiri najpomembnejša in revolucionarna dela, tukaj se je tudi poročil z srbkinjo Milevo Marić. Mesto Bern pa je povezano še z enim pomembnim dosežkom. V zgodnjem 20.st. sta Emil Bauman in Theodor Tobler patentirala recept in dizajn za blagovno znamko svetovno znane TOBLERONE, ki je na trgu že od leta 1908 in jo tudi vsi verjetno poznamo.
Glavno mesto Švice Bern
Po ogledu Berna, sledi še Luzern, Zurich in pa zadnja odhodna destinacija Basl. Tako kot včeraj sva se elegantno odpeljala z vlakom. Ena urca in že sva bila v Luzernu. Mesto Lucern ali Luzern se je razvilo iz ribiške vasice okoli leta 700 n.š. . Pomemben je postal kot trgovska postojanka v 13. st., ko so odprli alpski prelaz St. Gothard.
Vse znamenitosti mesta sva si pogledala v par urah, saj mesto ni tako veliko in pa seveda tako kot ponavadi peš. Najbolj znamenita reka v Luzernu se imenuje Reuss, čez katero je več mostov. Najbolj znamenit je 204 metrov dolg leseni most Kapellenbrücke iz začetka 14.st. Leta 1993 ga je zajel požar, a so ga obnovili. Danes kljub dežju in oblakom je bilo na njem ogromno turistov. Njegova posebnost je ostrešje, poslikano v 17.st. okoli 150 trikotnih slik prikazuje mestno življenje v tistih časih. V bližini je tudi mlinski most, tudi ta se postavlja s slikami pod ostrešjem. Tudi tukaj je precej fontan oz.vodnjakov, ljudje pa si z vodo polnijo svoje plastenke. Staro mestno središče se stiska pod ohranjenim mestnim obzidjem. Povzpela sva se na obzidje,s katerega je lep razgled. Gori ima nekdo kmetijo, poleg mini pujsov, petelinčkov...sta še dve alpaki. Mesto je živo, ljudi je ogromno na ulicah, ki so polne trgovinic druga poleg druge. Ulice so tlakovane, hiše pa so po večini grajene z značilno leseno konstrukcijo, pročelja pa krasijo freske. Na drugo stran mesta pa pridemo do manjšega trga, ki se imenuje Lövenplatz. Tukaj je v skalo vklesana nenavadna podoba umirajočega leva. Deset metrov dolg kip je posvečen 600tim švicarskim gardistom, ki so bili ubiti med francosko revolucijo l.1792, ko so v Parizu varovali francoskega kralja.
Luzernsko jezero je zvezdasto oblikovano, po njem pa plujejo številne ladje. Sam sem imel željo da bi se tudi midva peljala, vendar se zaradi vremena nisva odločila. Ob lepem sončnem vremenu bi bil to pravi užitek. Jezero je primerno za vse vrste športov, znan je predvsem po mednarodnih veslaških tekmovanjih, na katerih so odlične rezultate dosegli tudi naši veslači. No, moram pa še omeniti najin hotel Barabas, ki se nahaja v bivših zaporih.
Včeraj pa je bil na vrsti Zürich, največje mesto v Švici. Iz Luzerna sva bila z vlakom v 40.minutah v Zürichu. Za dve karti sva odštela 58,00 eur.
Mesto je razgibano, tako kot Bern, Luzern in ostala mesta, polno ulic in majhnih uličic, z trgovinicami in butiki, kavarnicami, ki kar vabijo ljudi. Jaz sem samo gledalec, nimam tako velikega žepa, da bi si kaj privoščil. Kot zanimivost, razglednica s starinskim posnetkom - 40 frankov. Sicer pa po primerjavi med ostalimi kraji v Švici katere sem obiskal, je Zürich najdražje mesto. Glede na ankete izpred let, pa naj bi bil Zurich tudi mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu. Mesto ima ogromno mostov, staro mestno jedro pa obsega območje na obeh straneh reke Limmat. Največja turistična znamenitost Zuricha je cerkev sv. Petra, ki s svojo visoko številčnico ure in veličastnim zvonikom stoji kot svetilnik vere in dokaz trajne dediščine verske pripadnosti v Zürichu. Zurich je središče železniškega, cestnega in zračnega prometa. Ima več železniških postaj, poleg tega pa poteka promet tudi po vodi. Midva sva prehodila večji del starega mestnega jedra na obeh straneh reke. Saj je lepo, ampak tega mestnega vrveža pa se verjetno nikoli ne bi mogel navadit. Home swet home.
Včeraj in predvčerajšnjim, pa sva si ogledala še Basel. Iz Züricha sva se pripeljala z Flixbusom. Karta je bila za švicarske razmere zelo ugodna, 15 eur, vlak bi prišel nekoliko dražje.
Basel je eno najbolj naseljenih mest v Švici. Po pomembnosti je drugo za mestom Zürich. Mesto meji na Francijo in Nemčijo in ima rečno pristanišče na Renu in je tudi precej turistično. Ko sva se včeraj vračala domov je na glavni železniški postaji kar mrgolelo ljudi. Turisti si ogledujejo predvsem vodnjak Tinguely, mestno hišo, ki je res nekaj posebnega in stoji ponosno kot simbol državljanskega ponosa in zgodovinskega šarma, mestno obzidje, baselsko katedralo, cerkev Elisabethenkirche... Fontana Jeana Tinguelyja je igriva in muhasta mojstrovina, ki odseva umetnikov inventivni in nespoštljiv duh. Tako kot tudi ostala mesta se Basel ponaša z ogromno trgovinami, butiki, kavarnicami, muzeji... ima tudi Basel ogromno vodnjakov po mestu, kjer si lahko natočimo čisto pitno vodo.
V celem tednu sva naredila ogromno kilometrov seveda peš, kljub temu da sva v hotelih dobila brezplačne karte za avtobus in tramvaj. Sledil je polet za Zagreb, kamor sva prispela v večernem času.
